Na videz mirno naselje za upokojence nekje v Novi Mehiki skriva skrivnost, ki hitro postane precej bolj srhljiva, kot sprva kaže. Pod urejenimi zelenicami, popolnimi hiškami in nenehnim poudarjanjem treh vrhunskih golfskih igrišč se skrivajo nenavadna bitja. Ne gre toliko za vprašanje, ali so nevarna, temveč zakaj sploh obstajajo in kdo jih nadzoruje.
Netflixova serija The Boroughs že na prvi pogled deluje kot sodobnejša in precej temačnejša različica filma Cocoon. Toda medtem ko je bil ta skoraj nostalgična zgodba o večni mladosti, The Boroughs hitro zavije v precej bolj nelagodne vode. V ospredju niso zgolj skrivnostna bitja, temveč predvsem strah pred staranjem, osamljenostjo in občutkom, da družba starejše raje skrije na rob sveta.
Upokojeni letalski inženir Sam Cooper, ki ga izvrstno igra Alfred Molina, po nenadni smrti žene Lily ostane sam z načrtom, ki sta ga pripravljala skupaj. Preselitev v prestižno naselje The Boroughs je bila sprva njena želja, Sam pa se tja odpravi predvsem zato, da bi prekinil pogodbo in čim prej odšel. Nato odkrije, da pod naseljem živijo bitja, ki se prehranjujejo z možgansko tekočino stanovalcev. S tem serija pravzaprav ne razkrije največje skrivnosti. Osrednje vprašanje osmih epizod ostaja, kdo vodi naselje in kakšen je resnični namen nenavadnega dogovora z bitji pod površjem. Oziroma kdo je negativec?

Molina je v vlogi rahlo sitnega, toda izjemno razgledanega in praktičnega Sama izvrsten. Lik mu je pisan na kožo. Sam ni tipičen televizijski junak, temveč človek, ki ga življenje počasi dohiteva in ki se šele po ženini smrti začne zavedati, kako hitro je ostal sam. Prav zato deluje prepričljivo, ko skupaj s sosedi začne raziskovati nenavadne dogodke v naselju. Tudi stranska igralska zasedba je nadpovprečna. Geena Davis, Alfre Woodard in Denis O’Hare ustvarijo skupino starejših prijateljev, ki jih povezuje predvsem radovednost in občutek, da nekaj ni čisto prav. Njihovi pogovori so pogosto duhoviti, občasno grenki, toda vedno dovolj življenjski, da serija ne zdrsne v ceneno grozljivko.
Največja odlika serije je prav scenarij. Ta spretno prepleta elemente znanstvene fantastike, grozljivke in črne komedije. Vizualno je The Boroughs presenetljivo ambiciozna serija. Netflix očitno ni varčeval. Naselje deluje skoraj sterilno popolno, podzemni deli pa ustvarjajo občutek tesnobe in nelagodja. Zelo dobro deluje tudi glasbena podlaga s skladbami izvajalcev, kot so Bruce Springsteen, Santana in Earth, Wind & Fire.
The Boroughs govori predvsem o strahu pred smrtjo in o občutku, da človek na koncu življenja postane breme. Ampak, daleč od tega, da bi to počela na banalen in površen način. Ker je dogajanje hkrati dovolj dinamično in zanimivo, ogled vsekakor priporočam.





Brez komentarjev