Brez težav ga priporočim tudi tistim, ki se sodobnih telefonov praviloma otepajo. Še posebej zato, ker se pod nekoliko starokopitno podobo skriva povsem običajen telefon s sistemom Android.
Več kot polovica starejših se boji, da bi po pomoti pritisnili napačno tipko. Skoraj enako velik delež ima težave z mobilnimi aplikacijami, posodobitvami in nasploh z upravljanjem sistema. Prav zato je nastal model A10. Telefon je že na prvi pogled drugačen. Deluje preprosto, nezapleteno in dovolj domače, da ne vzbuja nelagodja. Pod površjem pa ni bistveno drugačen od cenejših androidnih telefonov nižjega zmogljivostnega razreda.
| Procesor in grafika | MediaTek Helio G85 (2 GHz); Mali-G52 MP2 |
| Omrežja | 2G, 3G, 4G; kartica nano SIM (eSIM ni podprt) |
| Zaslon | LCD IPS, 11,4 cm (4,5 palca), 720 x 1.280 pik, 16 milijonov barv, 60 Hz |
| Kamere | zadaj 13 MP z samodejnim ostrenjem; spredaj 5 MP (vidno polje 77 °), f/2.2 |
| Vmesniki | Bluetooth 5,4, WiFi 5, NFC, satelitski sprejemnik |
| Sistem | Android 14 |
| Pomnilnik | 4 GB RAM; 64 GB, reža za kartice (do 1 TB) |
| Baterija | 3.000 mAh |
| Ohišje | plastika, povečana odpornost IP54 |
| Mere in masa | 137 x 66 x 13 mm; 170 g |
| GeekBench 6 | 434 (eno jedro), 1398 (več jeder); 579 (grafika) |
| Cena | 290 € (Telekom Slovenije) |
Android v precej drugačni preobleki
Največja posebnost modela A10 ni strojna oprema, temveč uporabniški vmesnik. Razlika je opazna že med prvo nastavitvijo, ki jo pri starejših pogosto opravijo otroci ali vnuki. Sistem najprej ponudi prilagoditev velikosti pisave in glasnosti zvoka, šele nato sledijo običajni koraki prijave in nastavitev. Tudi kasneje je mogoče izbirati med sodobnejšim videzom ali poenostavljenim prikazom, kjer so funkcije dodatno razložene in pregledneje razporejene.
Na zaslonu ni odvečnih elementov. Ikone so večje, možnosti manj, posamezna opravila pa poenostavljena do te mere, da ne spravljajo v zadrego. Kljub temu ne gre za omejen sistem. Telefon še vedno omogoča nameščanje običajnih aplikacij iz trgovine Google Play in uporablja vse funkcije, ki jih pričakujemo od androidnega telefona.
Posebna je tudi zasnova ohišja. Namesto stekla in tankih kovinskih robov so uporabili trpežnejšo plastiko. Pod zaslonom so tri fizične tipke za sprejem in končanje klica ter vrnitev na domači zaslon. Rešitev, ki je bila nekoč samoumevna, danes pa jo srečamo redko. Na zadnji strani je še tipka za pomoč v sili. Nameščena je ob objektivu kamere, da je ne bi po nesreči pritiskali prepogosto, obenem pa jo hitro najdete. Po pritisku telefon pokliče predhodno določene številke. Funkcija ni tehnološko revolucionarna, je pa zato zelo uporabna.
Ravno dovolj zmogljivosti za ciljno skupino
Od telefona te vrste nima smisla pričakovati vrhunskih zmogljivosti. Zahtevne igre in naprednejše aplikacije niso njegovo področje. Temu sta prilagojena tako procesor kot zaslon. Ta je manjši, brez hitrega osveževanja slike in brez izrazito visoke svetilnosti. Barve so povsem spodobne, težava pa se pojavi predvsem na močnem soncu, kjer je berljivost slabša.
Osnovnejši procesor ima tudi dobro plat. Telefon se skoraj ne greje, poraba energije ostaja nizka in baterija kljub manjši kapaciteti brez večjih težav zdrži dva dni običajne uporabe. Vgrajen je le en zvočnik. Glasnosti mu ne manjka, kakovost zvoka pa ni v ospredju. Kar glede na ciljno skupino niti ni posebej pomembno.
Podobno velja za pomnilnik. Drugje bi kombinacijo 4 delovnega in 64 gigabajtov podatkovnega pomnilnika hitro označil za preskromno. Pri tem telefonu večinoma zadošča. Večina uporabnikov ga ne bo zasula z aplikacijami in zahtevnimi datotekami. Večja omejitev postanejo fotografije in videoposnetki. Če jih bo veliko, je skoraj nujen nakup pomnilniške kartice.
Oddaljena pomoč brez obiskov na domu
Čeprav je sistem poenostavljen, gre še vedno za Android. To pomeni, da ostajajo opravila, ki manj vešče uporabnike hitro zmedejo. Razlika je v tem, da jim ob vsaki težavi ni treba čakati na obisk sorodnikov.
Na telefonu je nameščena aplikacija QuickSupport podjetja TeamViewer. Kdor na svoj telefon namesti aplikacijo TeamViewer Remote Control, lahko napravo upravlja na daljavo in pomaga pri odpravljanju težav. Potrebno je le dovoljenje za oddaljeni dostop. Gre za eno bolj uporabnih funkcij tega telefona, saj precej zmanjša potrebo po fizični pomoči.
Fotografije brez presežkov
Tudi pri kamerah ni presenečenj. Fotografije in videoposnetki so povprečni, vendar dovolj dobri za osnovno uporabo. Glavna kamera z ločljivostjo 13 milijonov pik v dobri svetlobi posname solidne fotografije z razmeroma naravnimi barvami. Več od tega pa težko pričakujemo.
S slabšo svetlobo ali digitalno povečavo hitro postanejo opazni šum, manj podrobnosti in neostrost. Podobno velja za video. Ker telefon nima optične stabilizacije slike, se tresenje rok hitro pozna na posnetkih. A tudi tu velja enako kot drugje pri tem telefonu. Ključno vprašanje ni, kaj zmore v primerjavi z dražjimi modeli, temveč ali zadosti potrebam.
Pogled zgolj na tehnične podatke zato pove premalo. Šele ko upoštevaš ciljno skupino, postane jasno, zakaj je zasnovan tako, kot je. Marsikateri starejši danes uporablja odslužen telefon mlajših družinskih članov, ki jim pogosto povzroča več težav kot koristi. Model Doro A10 ponuja drugačen pristop. Nov telefon, prilagojen uporabnikom, ki želijo predvsem preglednost, enostavno uporabo in občutek varnosti. Njegove zmogljivosti so večinoma zgolj zadovoljive, toda prav zaradi preprostosti in razumljive zasnove zna biti za marsikoga precej primernejša izbira od bistveno zmogljivejših telefonov.
Brez komentarjev