Honor 600: Oranžna je nova črna oziroma »kaj jim je tega treba bilo«!

Kljub nekoliko preveč znani oblikovni zasnovi ne morem preprosto reči, da gre še za enega klona Applovih telefonov. Čeravno natanko na to pomisliš, še preden se posvetiš preučevanju zmogljivosti.

Težko bi spregledal dobrikanje Applu, ki se ga zadnje čase gredo kitajske znamke. Od podobnosti v imenu in obliki do zmogljivosti za lažje sobivanje, če ima eden iPhone in drugi telefon s sistemom Android. Ob tem ne skrivajo želje po razbitju »ograj« Applovega skrbno negovanega rajskega vrta in pritegnitvi tamkajšnjega »življa«, da bi poseglo tudi po njihovih napravah. Honor kajpada z novo družino telefonov srednjega razreda ni nikakršna izjema. Ima sploh možnosti? Za svet ne vem, se mi pa dozdeva, da se slovenska mladež ne bo ujela v past!

Spremenjena oblika in materiali

Tokrat je v primerjavi z lanskim modelom Honor 400 več zunanjih kot notranjih sprememb, kjer je omembe vreden le novejši procesor Snapdragon 7. Ohišje je izgubilo plastiko. Okvir je iz aluminija in zadnja ploskev iz utrjenega stekla, kar ob videzu tokrat daje še »prestižen« občutek dotika. Pričakovano so za eno stopnjo dvignili odpornost na zunanje vplive in padce, kar v kombinaciji s šestletno zaobljubo o podpori nikakor ni odveč. Na desnem boku je poleg običajnih tipk še zdaj že standarda namenska. Zanimivo je, da ne gre za kombinacijo »stikala« in na dotik občutljive površine, s čimer na primer odpade možnost prilagajanja povečave »fotoaparata« z drsenjem po njej. Na voljo so le enkratni, dvakratni in daljši pritisk. Privzeto je povezana s fotografsko aplikacijo, vendar jih v nastavitvah zlahka spremeniš namen. Ni vredno izgubljati besed, od kod ideja zanjo. Raje bom ponovil, da se mi zdi nadvse uporabna, če se navadiš nanjo in jo redno uporabljaš. Drugače bo obveljala za nepotreben »dodatek«.

Kar se tiče pogleda od zadaj, boste težko spregledali izboklino na zgornjem delu, ki so jo razširili prek cele širine ohišja. Dodajte temu še izvedbo v oranžni barvi in jasno postane, kaj subtilno želi Honor z oblikovnimi spremembami doseči. Ne morem pa reči, da smo priča nesramnemu kopiranju. Odtenek oranžne, mere izbokline in število objektivov na njej so dovolj jasno drugačni, da je celo površna zamenjava z znanim jabolčnim telefonom izključena. Kar mimogrede težje rečem za Honor 400 Pro, katerega test bomo objavili v naslednjih tednih.

Dober zaslon in zadovoljiv procesor

Dobil sem občutek, da je telefon zgrajen okoli zaslona. Za marsikoga je ravno pravšnje velikosti. Večji je na primer od Galaxy S26 in manjši od S26+, zaradi česar ponuja boljšo vizualno izkušnjo od prvega in udobje rokovanja od drugega. Samodejno prilagajanje svetlosti deluje z zelo visoko frekvenco, ki preprečuje, da bi najbolj občutljivi čutili utripanje. Obenem je dovolj svetel, da s čitljivostjo na prostem nisem imel večjih težav. A bistvo je drugje. V nastavitvah barv in kontrasta, ki naredijo sliko na zaslonu očem nadvse všečno. Ne nujno popolnoma realistično, a zagotovo takšno, ki pritegne poglede.

Procesorske zmogljivosti so pričakovane in rekel bi zadovoljive. Qualcommov čip srednjega razreda se je že v dosedanjih generacijah izkazal za uravnoteženega. Četrta ni nobena izjema. Zmogljivosti so dovoljšne za dnevna opravila in še nekaj jih ostane, da si ne polomi zob, ko od njega zahtevaš dobro izkušnjo grafično zahtevnejših iger. Kajpada ne z najboljšimi nastavitvami in številom sličic na sekundo. Hkrati tudi ni pretirano energijsko potraten, kar v kombinaciji z veliko baterijo pomeni od šest ur ob polni obremenitvi in do 25 ur gledanja videa. Ali drugače. Ni popolnoma nemogoče, da boste ob srednje zahtevni in pogosti uporabi vtičnico iskali le vsak drugi dan.

Ostale tehnične značilnosti so nekako v povprečju. Ker ni reže za pomnilniške kartice, različica s 128 gigabajti ni najboljša. Še dobro, da je vetrovi k nam niso zanesli. Počasi postaja malo že še enkrat toliko pomnilnika, a več od tega si boste zaradi draženja pomnilniških čipov in posledično telefonov težje privoščili. Kakovost zvoka je zadovoljiva, ob ne najbolj priporočljivih nizkih tonih, jakost pa dovoljšna. Bolj ali manj pričakovano glede na debelino ohišja. Moti me še, da nista podprta brezžično polnjenje in zadnji standard vmesnika Bluetooth.

Poudarek na umetni inteligenci

Da ima telefon najmanj 8 gigabajtov delovnega pomnilnika, je posledica zavezanosti umetni inteligenci. Nerad se ponavljam, a zadnje čase pogosto govorimo o tem v povezavi s telefoni, ki se zanašajo na operacijski sistem Android. Hkrati je opazen trend, da orodja in storitve, ki jih tako ali drugače poganja umetna inteligenca, prehajajo v srednji razred. Da skrajšam. Kar potrebuješ, je dostopno. Od predelave fotografij prek izboljšanega iskanja do jezikovnih prevodov, ki so za marsikoga daleč najbolj uporabni.

Medtem ko je pozornost usmerjena v umetno inteligenco, so druge plati okolja manj na tapeti. Dejstvo je, da MagicOS počasi napreduje, vendar ostajajo nekateri moteči elementi. Da mi privzeta tema ni najbolj povšeči, ni ravno nekaj vredno kritike. Komu zagotovo je. Nekatere pa bo zmotila zakrita možnost preskoka vpisa ali oblikovanja računa Honor, dejstvo, da vedno vklopljen zaslon ni vedno vklopljen, saj se ugasne zelo kmalu, ter da predlaga oziroma namesti kar nekaj aplikacij, ki niso povezane z delovanjem telefona. Res ne vem, čemu je gor aplikacija Temu in še kakšna bolj eksotična, ki je nikdar ne boste zagnali. Da bi po aktivaciji dobili čisto nastavitev kitajskega telefona, je očitno pobožna želja.

Odlična glavna in malo manj širokokotna kamera

Fotografije, narejene z glavno kamero, izstopajo po naravnih in nekoliko zadržanih barvah ter ustreznem dinamičnem razponu. Podrobnosti je na posnetkih dovolj, v svetlih in v temnejših delih. Redko se zgodi, da bi bil kateri del prizora presvetljen. Prav tako mi je všeč, da ostane nekaj mehkobe, saj ni opaziti želje po pretiranem ostrenju. V dnevnih posnetkih je šuma malo, v nočnih pa se količina nekoliko poveča. Kljub temu lahko tatrdim, da so nočni posnetki ne le dovolj dobri za uporabo, ampak ohranijo tople tone in dovolj podrobnosti, da služijo tudi širšemu namenu kot le prikazu na zaslonu telefona.

Fotografije širokokotne kamere niso na podobni kakovostni ravni. V dnevnih razmerah so barve realistične, ostrina je primerna v osrednjem delu prizora, na robovih se hitro izgubi, podrobnosti je dovolj, če nisi pikolovci, le v primerjavi z glavno kamero so fotografije manj svetle. Nočne razmere razkrijejo vse slabosti tipala. Pojavijo se težave z ostrenjem, več je šuma in težko je posneti fotografiji, ki po domače rečeno ni »zamazana«.

Pri snemanju videoposnetkov bi se izognil širokokotni kameri, ki je brez optične stabilizacije. Opazno boljše rezultate zagotavlja glavna kamera, ki zaradi zmogljivega tipala in stabilizacije nudi naravne barve, dovolj podrobnosti in zanesljivo ostrenje. Kakovost nočnih videoposnetkov pa je močno odvisna od svetlobnih pogojev. V zelo temnih okoljih bodo podrobnosti skromne, medtem ko v mestnem okolju s prisotno ulično osvetlitvijo nastanejo vizualno precej privlačni posnetki.

HVALIMO:

• Trpežna zasnova ne prevelikega ohišja
• Svetel zaslon
• Avtonomija baterije
• Zmogljivosti glavne kamere
• Šestletna podpora

GRAJAMO:

• Nočne zmogljivosti širokokotne kamere
• Ni brezžičnega polnjenja
• Še vedno ne najboljše programsko okolje