SOBOTNO IZBIRANJE: Močno upam, da tokrat ne bomo spet SCAGALI!

Enkrat bo velikemu magu onstran Atlantika treba povedati, da imamo dovolj njegovih traparij in da gre Evropa svojo pot. Ampak potem bomo morali ostati načelni, naj bo še tako težko, in ameriške storitve zamenjati z alternativo. Jih dovolj dobro poznate?

Vedno bi morali pogledovati za nečim novim, boljšim in cenejšim. Sploh ko gre za digitalne storitve in tehnologije, kjer je razvoj najhitrejši. A kljub rastočemu nezadovoljstvu s storitvami dominantnih tehnoloških podjetij večina ostaja, kjer je. Zaradi navade, odvisnosti in priročnosti, saj pogosto prehod na novo potegne za sabo nekaj privajanja in posledično slabe volje. Tega se ti še kako dobro zavedajo in načrtno spreminjajo uporabniško izkušnjo na slabše. Ne gre za osamljene incidente, temveč za poslovni model podjetij iz Silicijeve doline, ki ga opredeljuje izraz enshittifikacija. Enkrat bomo morali spregledati. Vse bolj postaja jasno, da obstoječi pogoji, cene in omejitve niso zapisani v kamen. Googla na primer prav nič ne zavezuje, da zmanjša brezplačni prostor spletne shrambe na minimum, da bi nas vse zavezal s plačljivim modelom.

Začenjajo sezono striženja ovc

Skladno s sprejeto teorijo gredo digitalne platforme skozi tri faze predvidljivega življenjskega cikla. V prvi ponujajo kakovostne, inovativne in pogosto brezplačne storitve. Večinoma poslujejo z izgubo, da bi pritegnile množico uporabnikov in ustvarile zaklenjen ekosistem, v katerem se stroški odhoda umetno zvišujejo. V drugi fazi, ko ni več prepričljivih alternativ, pozornost preusmerijo na poslovne uporabnike, oglaševalce in preprodajalce podatkov. Med iskanjem novih virov prihodka jih ne zaustavi zasebnost ali strah, da bi zlorabili podatke uporabnikov. Sledi tretja faza, ko niti poslovni uporabniki niso več varni, saj želijo iz platforme izvleči maksimum za delničarje. Tako na koncu ostane nefunkcionalna in predvsem občutno predraga. Trenutno smo v drugi fazi s težnjo po tretji. Veliko pove že podatek, da naj bi ameriška tehnološka podjetja v umetno inteligenco letos vložila 650 milijard dolarjev, ki jih bodo na tak ali drugačen način hotela dobiti nazaj!

Nekatere ankete kažejo padec navdušenja Evropejcev nad ameriškimi korporacijami. Zaradi negotovosti migracija na evropske ali še bolje lokalne storitve iz problema počasi prerašča v nujnost. Kajpada je na mestu vprašanje, kakšne in kako dobre so alternative.

Google ima dejansko monopol

Google in Microsoft Bing imata, če ne upoštevamo Kitajske in še kakšne »odpadniške« države, praktično monopol nad spletnim iskanjem. Googlovi algoritmi, ki so v poznih devetdesetih in prvem desetletju novega tisočletja natančno razvrščali informacije, so preobremenjeni s sponzoriranimi povezavami, oglasi in umetno ustvarjeno vsebino. Pristne in uporabne informacije je zato vse težje najti. Še huje je, da gre pravzaprav za globljo infrastrukturno težavo.

Možnost, da v okolju telefona določimo iskalnik, je metanje peska v oči. Večina alternativnih se namreč zanaša na Bingovo indeksiranje strani, kar pomeni, da obdelava podatkov in nadzor nad prikazanim ali cenzuriranim ostajata v rokah omenjenega duopola. To ne pomeni, da alternativ ni oziroma jih ne bo. Iskalnika Ecosia in francoski Qwant sta napovedala partnerstvo s ciljem postopne tehnološke neodvisnosti, britanski Mojeek pa že ponuja od Googla, Binga ali Yahooja popolnoma neodvisne rezultate iskanja.

Če ne Chrome, Edge ali Safari, kaj potem…

Trije ameriški spletni brskalniki nadzirajo skoraj 90 odstotkov trga, kar jim daje v roke neomejen dostop do podatkov o navadah, interesih in vedenju milijard ljudi. Alternative so. Firefox je sicer ameriški, vendar odličen brskalnik, ki ostaja zvest odprtokodni skupnosti ter ohranjanju varnosti in zasebnosti. Če želite evropskega, potem predlagam LibreWolf, prilagojeno različico Firefoxa, ali Vivaldi. Podjetje ima sedeža na Islandiji in na Norveškem, kjer imajo enega najbolj strogih in naprednih zakonov o zasebnosti ter zato učinkovito ščitijo podatke pred apetiti velikih podjetij.

Boleča odvisnost od Gmaila

Brezhibna integracija storitev v zaprte ekosisteme Google Workspace, Apple iCloud ali Microsoft 365 je ključna strategija ohranjanja uporabnikov. Od tu njihovo obvladovanje treh četrtin trga. Ker je vse več obtožb, da Američani blokirajo dostop do storitev posameznikom, na primer tožilcem mednarodnega kazenskega sodišča, so se nekateri že začeli ozirati za ponudniki s sedežem v Evropi. Med temi izstopata pCloud in Internxt. Švicarski pCloud oglašuje doživljenjski zakup prostora od 500 gigabajtov do 10 terabajtov na spletnih strežnikih, medtem ko španski Internxt ponuja bolj radikalen pristop k zasebnosti.

Najboljša zamenjava za Googlov Gmail je švicarski Proton Mail. Ponuja sicer manjši brezplačni poštni predal, vendar vključuje asimetrično šifriranje komunikacije. Na voljo sta še nemška Tuta in britanski GreenNet.

Alternative so tudi za pisarniške pakete ameriških podjetij. LibreOffice brez težav zadosti devetdesetim odstotkom potreb po pisarniškem delu brez plačevanja licenc. Primerna paketa sta še OnlyOffice in WPS Office. Treba se je le odločiti, naložiti enega od teh in izbrisati Microsoftove pisarniške programe.

Ali sploh še imamo evropski telefon?

Kako nezdrava je odvisnost od Applovih telefonov, kaže odnos mladih, ki praktično nočejo ničesar drugega. Ne zato, ker bi bila alternativa manj zmogljiva ali težja za uporabo, temveč ker ne zagotavlja statusnega simbola. Ne bi ponovno o tem, kaj vse je narobe z Applovim ekosistemom oziroma da sodobni telefoni še vedno ne omogočajo preprostega popravila. Po domače povedano smo navlečeni na ameriške, korejske in kitajske modele, zaradi katerih ne vidimo prek planka. Ni treba pogledati daleč. Nizozemski telefon Fairphone 6 je po zmogljivostih primerljiv z vsakim modelom srednjega razreda ob večji stopnji popravljivosti, manjšem izkoriščanju delavcev v državah tretjega sveta in pregledni nabavni verigi surovin.

Če vam X ni všeč, ga zapustite

Najtežje bo najti zamenjavo za družbena omrežja. Realnost je pač takšna, da če ne živiš na Kitajskem, potem prepričljivih alternativ za Meto, TikTok in X praktično ni. So, vendar prehod še zdaleč ni enostaven. Ti lahko odideš, a je vprašanje, ali ti bo sledilo občinstvo, od katerega si odvisen. Družbena omrežja že dolgo niso zgolj mesto srečevanja prijateljev in odtujenih družinskih članov. Še najlažje se bo znebiti Muskovega omrežja. Za X obstaja kar nekaj alternativ. W Social s sedežem na Švedskem, ki od vsakega uporabnika zahteva potrditev identitete, Bluesky in Mastodon. Če je res, da naj bi evropski politiki nadomestili X z W, potem bo Evropa dobila suveren in moderiran digitalni javni prostor, neodvisen od impulzivnih in netransparentnih odločitev ameriških tehnoloških milijarderjev.

Umetna inteligenca ne bi smela biti le ameriška

Zgodilo se je natančno to. Orodja, ki jih danes največkrat uporabljamo, so z enormnimi vlaganji v strežniško infrastrukturo, procesorje in strojno učenje monopolizirale ameriške korporacije OpenAI, Anthropic, Google DeepMind, Meta in Microsoft. Da na tem področju spet zaostajamo, ni presenečenje. Manj pa je znano, da čisto brez temeljev nismo. Pariško podjetje Mistral je zagnalo celovito tehnično nadgradnjo in prenovo inteligentnega pogovornega asistenta Le Chat. S tem se je ta pozicioniral ne le kot cenejša, temveč tudi v številnih ključnih pogledih tehnološko superiorna, hitrejša in pravno varnejša poslovna alternativa ChatGPT-ju. Do tega je prišlo ravno pravi čas, saj se trg velikih jezikovnih modelov stabilizira in razlike med njimi zmanjšujejo.

Alternative ameriškim storitvam in platformam so. Moramo se opogumiti in jih začeti uporabljati. Ne glede na njihove trenutne slabosti. Gre za problem kure in jajca. Več se nas bo odločilo zanje, hitreje bodo napredovale. Tako preprosto je to!

Fotografijo je po mojih navodilih ustvarila umetna inteligenca!