Poco F8 Ultra: Škoda, da tega telefona ne prodajajo pod matično znamko

Znamka Poco je v preteklosti že imela nekaj modelov, ki so z izstopajočimi tehničnimi lastnostmi ob atraktivni ceni ogrožali precej dražje (posredne) konkurente. Vendar po drugi strani tudi nekaj ne najbolj posrečenih telefonov, predvsem pa redko ali nikoli kakšnega, ki bi bil celovito gledano konkurenčen najboljšim. Do F8 Ultra.

Ta telefon v prvi vrsti definira cena, vendar takoj za njo tudi njegove lastnosti. V pomnilniški kombinaciji 16+512 GB, ki je tudi edina smiselna, saj je cenovna razlika v primerjavi z 12+256 GB dokaj nizka ali celo zanemarljiva, so priporočeno ceno postavili na 900 evrov, kar je že samo po sebi približno 500 evrov manj od kakšne druge, bolj znane »ultre,« vendar ga ni težko dobiti za manj kot 800 evrov ali še nižji znesek, kar pomeni polovično ceno v primerjavi s tistimi, ki veljajo za najboljše. F8 Ultra pa več kot zagotovo ni pol slabši. V nekaterih vidikih celo ob neposrednem primerjanju ne bi opazili kakršne koli, kaj šele pomembne razlike, tu in tam je celo v veliki prednosti (denimo pri velikosti baterije in hitrosti polnjenja). Še vedno bi bilo pretirano trditi, da je enako dober v vsem, vendar se morate vprašati, ali je kaj takega pri dvakrat dražjem, kar vam je res pomembno.

F8 Ultra je na pogled dokaj neizrazit, vendar povsem moderen in za tiste z ne najmanjšimi dlanmi še dovolj prijeten za držanje. V kotih je precej zaobljen, kar pa ne zmanjšuje uporabnosti zaslona, tudi robovi okrog njega niso pretirani. Stranice ohišja so kovinske, hrbtišče plastično, vendar je na prvi otip težko razbrati, da ni stekleno. Izboklina za kamere bo morda koga na kaj spominjala, vendar so krogci štirje, da desni pa še eden, povezan z zvočniki. Predvsem je pozitivno, da vse skupaj ne štrli pretirano iz osnovne ravnine in da zaradi širine tega »otoka« telefona lepo, stabilno stoji na mizi. Za razlike od kakšne druge ultre, ki se divje guga ob tovrstnem tipkanju po njegovem zaslonu. Telefon ni največji, a vseeno dokaj velik, toda tako velikost kot debelina in masa so obvladljive. Stranske tipke so na pravih mestih in čitalnik prstnih odtisov, integriran v zaslon, bliskovito hiter.

Izredno hiter in odziven

Nasploh je prvo in najbolj opazno pri tem telefonu, s kakšno hitrostjo se vse dogaja. Skorajda vse, kar si uporabnik zaželi, se zgodi v trenutku. Tudi obdelava in zapisovanje videa »leti,« grafično zahtevne igre tečejo na visokih grafičnih podrobnostih s hitrim osveževanjem, se pa lahko ohišje začne nekoliko segrevati pri dolgotrajnih obremenitvah. Zunaj iger ali morda dolgotrajnega snemanja videa 4K (ali 8K) tega marsikdo niti ne bo opazil, kajti med običajno uporabo tega pojava ni, a pošteno je povedati, da tudi ta telefon nanj ni imun. Zagotovo se pri testirani različici pozna tudi 16 GB pomnilnika, zato ga vsekakor priporočam. Navsezadnje so dodatni štirje gigabajti koristni tudi z vidika dolgoročne uporabe.

Zaslon sem primerjal ob boku z Galaxyjem S26 Ultra, v Youtubu, Netflixu in drugod, pa bi težko rekel, da sem videl kakšno pomembno razliko ali prednost katerega od njiju. Še najbolj se morda opazi nekoliko različna kalibracija barva ali v detajlih nekoliko drugačno prikazovanje določenih odtenkov, sploh belin, toda pretežno sta zaslona povsem primerljiva. Po barvni živahnosti, svetilnosti, osveževanju, vidnih kotih. Tokrat lahko priporočam barvno nastavitev Izvorna barva PRO, ki enkrat za spremembo ne daje bledih, temveč dovolj živahne, a ne pretirane barve. Nastavitev živahno, ki jo sicer večinoma izberem na drugih telefonih, je tukaj nekoliko preveč kričeča, kar se sklada s filozofijo znamke in tudi njeno androidno preobleko, ki pa tokrat celo ni pretirano moteča, z nekaj okusnimi prijemi in tudi kakšno uporabno možnostjo, ki je drugod ne srečamo. Žal tudi kaj nepotrebnega, kot denimo črto na spodnjem robu zaslona, ki se je ne da odstraniti. Posnema tudi Applov »otok,« denimo med predvajanjem glasbe ali podkasta, četudi zgoraj ni velikega izreza, temveč le klasična okrogla luknja v zaslonu. Nadležen hrošč pa je brisanje ikon iz map na domačem zaslonu po vnovičnem zagonu telefona. Sistem je sicer Xiaomi HyperOS, zdaj pri različici 3 in temelječ na Androidu 16. Obljubljene so redne posodobitve, ena je v času testiranja prišla, domnevam pa, da bo Xiaomi po stari navadi združeval varnostne popravke v trimesečja, kajti ob koncu testiranja je bil pri tej postavki še vedno datum 1. 1. 2026.

Izvrstni zvočniki, konkurenčne kamere

Mogoče najbolj izstopajoča posebnost tega telefona, že zaradi predstavitvenih materialov in tistega dodatnega kroga zraven objektitvov na hrbtišču, so zvočniki. Ob obljubah izvrstnega zvoka sem bil kakopak skeptičen, vendar vznemirjen, saj me močno zanimalo, kaj so iztisnili iz še vedno majhne razpoložljive prostornine. Če telefon dejansko ima namenski nizkotonski zvočnik ali ne, so rezultati presenetljivo dobri. Upam si trditi, da je med vsemi telefoni, kar sem jih doslej slišal, Poco F8 Ultra v samem vrhu po zvočni kakovosti. Še posebej v tem, koliko basov iztisne iz sebe, in kakšno globino zvoka uspeva ustvarjati. Lahko se celo meri s kakšnim poceni zvočnikom bluetooth, mogoče ga celo prekaša v tem, da je tudi v visokih tonih dokaj soliden. Mu pa nekoliko zmanjka pri glasnosti, kajti mnogi drugi so glasnejši, seveda na račun kvalitete.

Še ena izpostavljena lastnost je podatek o kapaciteti baterije, ki znaša 6.500 mAh. Iz nje bi lahko sklepali, da je zaloge morda dovolj tudi za večdnevno avtonomijo, in to mogoče celo drži pri manj zahtevni uporabi. Po koncu intenzivnega dne pa bo telefon še vedno treba priključiti, vendar je polnjenje z ustreznim napajalnikom (Xiaomi ima v ponudbi takega s 120 W nazivne izhodne moči) zelo hitro, zato ga absolutno ni treba puščati na kablu čez noč, pa tudi kakšno vmesno polnjenje za nekaj minut je lahko dovolj. Na voljo naj bi bilo »pametno« polnjenje, toda v praksi telefon skoraj brez izjeme »zbezlja« do stotih odstotkov, če ga pravočasno ne izklopiš. Veliko raje bi videl možnost nastavljanja konkretne meje, denimo 90 (ali 85) odstotkov napolnjenosti, pri kateri se polnjenje ustavi. Podprto je tudi brezžično polnjenje, kar še vedno ni povsem običajno v tem cenovnem razredu, je pa tak način na vseh mojih podstavkih izrazito počasen v primerjavi z žičnim. Lepo je imeti možnost, toda če se mudi, ni druge izbire kot žično polnjenje.

Verjetno ste pričakovali, da bo fotografija in snemanje videa tisti del, kjer se bodo pokazale bistvene razlike v primerjavi s tistimi »pravimi.« Do dolečene mere se pokažejo, niso pa drastične. Določene fotografije v dobri svetlobi lahko celozaslonsko izpadejo skoraj popolnoma identične, le določene nianse v barvni temperaturi in še čem izdajajo, da niso z istega telefona. V takih razmerah je Poco zelo dober in pohvalno je, da fotografije večinoma nimajo ne pretirano nasičenih barv ne močnega ostrenja robov. Kadar so svetlobne razmere nekoliko manj ugodne, se lahko hitro začne zatekati k določenim trikom, denimo večanju kontrasta, fotografije tudi postanejo nekoliko temnejše in podrobnosti na njih manj izrazite. Nočne so sicer dokaj dobre, lepo ohranjajo temino, kjer je potrebna, se pa tudi tam vidi malenkostno zmanjšanje nivoja detajlov. Fotografska aplikacija pri izbiri 1x poleg optične goriščnice (23 mm) omogoča še preklapljanje na digitalno povečavo z 28 ali 35 mm, eno od teh vrednosti je mogoče nastaviti tudi za osnovni, privzeti pogled, in na srečo kakovost fotografij ni dosti slabša, le nekoliko se, znova odvisno od motiva in svetlobnih razmer, lahko poveča ostrenje in kontrasti ter zmanjša nivo podrobnosti. Dovolj kakovostna je digitalna povečava sicer vse tja do trikratne.

Povečave: 1x, 2x, 5x, 10x, 30x, 60x, 100x (optični sta prva in tretja).

Prava optična povečava je pri petkratni vrednosti osnovne goriščnice in ta objektiv je prav tako presenetljivo dober. Fotografije so sicer opazno bolj »umetne« kot tiste z glavnega objektiva, vendar kvalitetne za tako vrsto naprave in se znova povsem solidno primerjajo s kakšnimi drugimi. Desetkratna povečava je tudi še solidna, vendar ne enako dobra kot jo zmorejo dražji telefoni, podobno velja z 30-kratno, zato pa je boljša od pričakovanj (in morda tudi konkurence) 100-kratna, pri čemer se telefon niti ne zateka h kakšnemu »generiranju« z umetno inteligenco. Širokokotni objektiv je zelo po mojem okusu, saj ima goriščnico 18 mm (preračunano), komu drugemu se bo verjetno zdel premalo širok (navajeni smo namreč goriščnic med 13 in 15 mm). Zaradi ožjega kota je manj popačenj ter izgubljanja kakovosti proti robovom in nasploh je kvaliteta boljša, četudi opazno pod tisto pri glavnem objektivu, sploh v videu, kjer vidno izginejo podrobnosti. Za snemanje videa je ta telefon soliden, ni pa vrhunski. V primerjavi s tistimi, ki so, mu manjka malo pri dinamiki (podobno kot že pri fotografijah), malce več se zateka k »izboljšavam,« ki to v resnici niso, in bolj je občutljiv na padec svetlobe.

Poco F8 Ultra seveda ni brez napak ali pomanjkljivosti, vendar so te zelo redke in telefon je tako dober, da ga je škoda skrivati v znamki Poco, ki nima enake prepoznavnosti in prisotnosti pri operaterjih kot matična Xiaomi. Morali bi ga prodajati povsod kot 15T Pro ali nekaj podobnega.

HVALIMO:

• Izvrstna vrednost za ceno (če ga ne kupite po izhodiščni)
• Izredno lep in svetel zaslon (tudi solidno barvno nastavljen)
• Odlične zmogljivosti
• Dolga avtonomija in hitro polnjenje
• Celovit nabor dokaj dobrih kamer

GRAJAMO:

• Za najhitrejše polnjenje je treba dokupiti točno določen napajalnik
• Nekaj programskih traparij
• Segrevanje pri dolgotrajnem igranju
• Dostopnost pri operaterjih