Xiaomi 17: Zaradi čudne Samsungove odločitve je čez noč postal najbolj zanimiv manjši telefon!

Čeprav fotografsko ni čisto v vrhu, lepo uravnoteži zmogljivosti z velikostjo in ceno. Na roko pa mu gre tudi politika največjega tekmeca.

Podcenjevanje zdrave pameti se hitro odbije v glavo. Če se odločiš za telefon, dražji od tisočaka, potem nisi pripravljen eksperimentirati z manj znanim oziroma verjeti zagotovilom, da je to celo boljše. Še posebej, kadar v to ne verjame niti izdelovalec, ki to trdi. Trenutno ni mogoče zanikati, da procesor Snapdragon 8 Elite pete generacije velja za najboljši čip za telefone s sistemom Android. Ne vem za nobenega izdelovalca, ki tega ne bi večkrat poudaril. Vgrajen je v Samsungov Galaxy S26 Ultra, S26 in S26+ za ameriški trg, Honorjev Magic 8 Pro, cenovno nadvse zanimivi Poco F8 Ultra in še v celo vrsto drugih telefonov, ki so že ali še pridejo na trge. Samsungov Galaxy S26 ima, bom dejal, kar konkretno prednost v okolju, vendar ga Xiaomi 17 prekaša zaradi odločitve Samsunga, da v modele, namenjene nam, vgradi procesor Exynos. Ker sta telefona po velikosti in fotografskih sposobnostih podobna, ni težko ugotoviti, nakup katerega se mi zdi bolj smiseln. Če bo Xiaomi pameten, bo v Evropi skušal izkoristiti to sicer pričakovano darilo.

Oblikovnih sprememb nismo dočakali

Za razliko od Xiaomi 17 Ultra, ki je bil deležen oprijemljivih dodelav na več področjih, tudi na oblikovnem, tega za Xiaomi 17 ne morem trditi. Z izjemo zanimive zelene barve, še lepša je zvezdnato zelena pri Ultri, ostaja praktično enak lanskemu modelu. Da je izboklina iz dveh ravni, tanke v obliki kvadrata, iz katere izstopajo objektivi, ni oblikovni biser, ki bi zasenčil Xiaomi 15.

Všeč mi je, da zaslon in posledično ohišje nista pretirano velika. Manjšega imam raje, ker ga je preprosteje pospraviti in uporabljati z eno roko. Zavedam se, da se s tem ne boste vsi strinjali, še posebej ne, če telefon pogosto uporabljate za igranje, gledanje raznolikih vsebin in druge naloge, ki jih je prijetneje opravljati na večjem zaslonu. V tej luči me bega, da nam Xiaomi ni namenil izvedenke z večjim zaslonom in večjo baterijo, Xiaomi 17 Pro Max, ki ima mimogrede še manjši zaslon zadaj desno od objektivov kamer, saj bi z njim napadli še Galaxy S26+.

Se bližamo mejam pasivnega hlajenja?

16-centimetrskemu zaslonu so še nežno dvignili vrhnjo svetilnost, a obenem znižali najvišjo celozaslonsko s 1500 na 1200 kandel. Zaradi tega na prostem ni dosti manj uporaben, lahko pa je izkušnja igranja iger za odtenek slabša. Uporabili so zaslon tipa M10 z novim materialom rdeče pike, ki naj bi bil energijsko učinkovitejši. Osveževanje na intervalu od 1 do 120 hercev deluje razmeroma dobro. Kot zaslon večjega Xiaomi 17 Ultra tudi ta podpira samodejno zatemnjevanje PWM in z izmeničnim tokom. Privzeto je prvo, drugo morate vklopiti v nastavitvah, kar morda kaže, da porabi več energije. Na enak način je skrita funkcija dodatnega zatemnjevanja, ki dodatno zmanjša svetilnost ponoči za manjše naprezanje oči. A ne do vsega ene kandele, kakor dovolijo nekateri telefoni. Barvna načina sta dva, ob veliko možnosti za prilagajanje temperature barv.

Uporabljeno ultrazvočno tipalo prstnega odtisa je milo rečeno hitro in natančno. A še najbolj mi je všeč, da mu moker prst ne povzroča težav, s čimer se redno soočam na svojem Pixelu 9 Pro. Zvočnika ustvarita dokaj glasen in kakovosten zvok, ki ni nadpovprečen. Za več so kajpada nujne dobre slušalke.

Majhno ohišje v povezavi z ne najboljšim sistemom odvajanja toplote hitro začne povzročati težave. Zgovorna je strma krivulja omejevanja hitrosti jeder in pogosti padci proti koncu tridesetminutnega testa. Procesor je v primerjavi z Xiaomi 17 Ultra hitreje in mnogo bolj omejen, kar zna poslabšati delovanje zahtevnih nalog, s poudarkom na mobilne igre, še preden nas začne motiti na otip preveč vroča hrbtna ploskev. To ni najboljši obet za prihodnost. Prej ali slej bo težnja po večjih zmogljivostih procesorjev zahtevala aktivno hlajenje ali sistemsko funkcijo, ki bo samodejno moč prilagajala aplikaciji ali delu. Ne vidim namreč druge možnosti, ne da bi morali opazno povečati ohišje in s tem površine, preko katerih toplota izpareva v okolico. Bojim se, da bo težava še nekoliko bolj izrazita poleti zaradi višjih temperatur.

Po zaslugi močnega procesorja Xiaomi 17 brez težav poganja grafično zahtevne igre. Nikakršnih zamikov ali pomanjkanja podrobnosti nisem zasledil v Genshin Impact in v Call of Duty je brez težav dosegel prikaz prek 100 sličic na sekundo.

Kljub majhnosti ima Xiaomi 17 v primerjavi s podobno velikimi Applovimi in Samsungovimi modeli občutno večjo baterijo. Če hitro polnjenje, ki poskrbi, da je raven napolnjenosti ponovno na uporabni ravni že po krajšem priklopu na napajalnik, posebej ne omenjam. Po slabih treh letih, odkar vgrajujejo baterije z večjo vsebnostjo silicija, je vse manj možnosti za presenetljive nove stranske učinke. Več shranjene energije v kombinaciji z učinkovitejšimi porabniki se kaže v daljši avtonomiji. Od treh ur ob polni obremenitvi, ki v resnični uporabi nikdar ni dolgotrajna, do prek štirideset ur predvajanja videa. To še ne omogoča polnjenja premijskega telefona v pogojih zahtevne rabe vsak drugi dan, a zdi se, da nismo več daleč od tega.

Zdaj niti ne skrivajo več, da jim je vzornik Apple

Govora je o okolju, za katero trdim, da je vsako leto boljše, uporabnejše in lepše. Brez slabih plati ne gre. Še vedno so ob še nekaterih drugih neželenih nameščene Xiaomijeve aplikacije, ki jih ni mogoče preprosto odstraniti. Gre predvsem za trgovino za aplikacije, brskalnik in tako naprej, za katere si upam trditi, da jih večina zahodnjakov nikdar ne uporabi. Ne, ker bi bile slabe, temveč, ker nas je Google navlekel na svoje. Podobnosti z Applovim okoljem ni malo, a najbolj očitna je informacijska vrstica okoli objektiva sprednje kamere, katere dolžina je odvisna od prikazane informacije, oblikovanje ikon, preprostejša izmenjava datotek z iOSom in možnost, da Xiaomi 17 postane spletna kamera prenosnikov Mac.

Kljub pričakovanjem se Xiaomi ni odločil za sedemletno podporo, kolikor obljubljata Samsung in Honor. Ostajajo pri petih nadgradnjah sistema in šestletnem zagotavljanju varnostnih popravkov. Dovolj v povezavi z napovedjo, da baterija zdrži do 1600 ciklov polnjenja oziroma vsaj štiri leta, preden bo kapaciteta padla pod 80 odstotkov nazivne.

Korektne fotografije, a manj vsestranska optična povečava

Čeprav so fotografske zmogljivosti Xiaomi 17 slabše od zmogljivosti Xiaomi 17 Ultra, so še vedno na ravni premijskih telefonov. Še posebej dnevne fotografije glavne kamere, kjer pride do izraza enopalčno tipalo. Pomemben dejavnik je sodelovanje z Leico, ki je ob objektivih poskrbela za dva barvna načina, avtentični in živahni, medtem ko prilagojen portretni način poskrbi za pravilen zajem kožnih tonov.

Dnevne fotografije odlikujejo dober kontrast, natančne barve in minimalno šuma v temnih delih prizora. Dinamični razpon je dovoljšen, da so podrobnosti lepo vidne v svetlih in temnih delih, ob tem pa so fotografije zgolj redko presvetljene. Slabše se Xiaomi 17 obnese v zahtevnih pogojih in mraku, ko je mehčanje ni izključeno. Na podobno visoki ravni so video posnetki, a z omejitvijo snemanja s 60 sličicami v formatu Dolby Vision pri ločljivosti 4K namesto s 120 sličicami na sekundo.

Širokokotna kamera je najšibkejša od treh, z običajnimi težavami zaradi izgube podrobnosti na robovih in nočnih prizorov z več mehkobe in šuma zaradi svetlobno manj občutljivega tipala. Je pa prilagojena bližinskim fotografijam na razdalji deset centimetrov. Povečane fotografije telefoto kamere so dobre pri 2,6-kratni povečavi, dnevne kajpada za odtenek boljše od nočnih, medtem ko po 10-kratni povečavi iz fotografske umetnosti hitro preidemo v impresionizem.

HVALIMO:

• Za nekatere ravno pravšnja velikost in kakovost izdelave
• Dober zaslon
• Kakovostne dnevne fotografije
• Avtonomija baterije
• Zmogljivosti procesorja
• Hitro žično in brezžično polnjenje

GRAJAMO:

• Krajši čas podpore
• Omejene zmogljivosti telefoto kamere
• Segrevanje ohišja