NEDELJSKI NASVET: Novo sezono Formule 1 boste lahko spremljali na Kanalu A, Voyu ali F1 TV

Prenosi paradnega motošporta se po več sezonah na Sportklubu letos selijo nazaj na Kanal A in Voyo, kar sovpada tudi s povsem spremenjenimi pravili glede dirkalnikov Formule 1. Za privržence tega tekmovanja bo tako veliko novega.

Pravice za prenose dirk, kvalifikacij in prostih treningov, v paketu pa še za tekmovanje Porsche Cup, je torej pridobila medijska hiša Pro plus. Napovedala je že prenose na televizijskem programu Kanal A, v zadnjih dneh pa na družabnih omrežjih intenzivno oglašuje tudi Formulo 1 na pretočniku Voyo. Pred tem si je že zagotovila komentatorja, ki se za razliko od marsičesa drugega ne bo spremenil, saj bo to še naprej Aljaž Golčer, le da zdaj pri drugem delodajalcu (pri čemer je bilo kar zabavno, kako so ob objavi prestopa povsem izpustili dejstvo, da je v paru z Andražem Zupančičem F1 komentiral tudi zadnjih pet let). Razlika pa bo v tem, da se bo v tej sezoni (in predvidoma prihodnjih) dejansko oglašal z nekaterih prizorišč, ne vedno zgolj iz ljubljanskega studia, in da bo ob sebi imel tudi ekipo, ki bo pripravljala studijski program pred dirkami, kot se tudi spodobi. Če me kaj skrbi, še posebej pri Voyu, je to kakovost slike. V zadnjih sezonah so se namreč mnogi gledalci navadili na razločljivost 4K (na programu Sportklub 4K), ki je letos pri Pro plusu ne bo. Glede na splošni nivo kakovosti slike, kakršnega (žal še vedno) nudi Voyo, se tam sploh ne nadejam kakšnega presežka, medtem ko na Kanalu A utegne biti vsaj spodoben HD.

Druga možnost je pretočnik F1 TV, ki ga nudi neposredno sama Formula 1. Tam imate na voljo sliko 4K, pa tudi možnost spremljanja več kamer hkrati (sicer ne na vseh napravah, ki jih storitev podpira) in sočasnega gledanja na šestih napravah. Za ta privilegij boste odšteli 90 evrov za celotno sezono, začetni 15-odstotni popust se je očitno že iztekel. Morda ga še kdaj kasneje znova ponudijo. Za spremljanje na televizorju, sploh v 4K, je najbolj elegantna opcija Apple TV ali Google TV  z aplikacijo F1 TV. Morda si boste morali omisliti zunanjo napravo, če je še nimate.

Veliko zanimanja, vznemirjenja, pričakovanja, tudi nelagodja in (kot vedno) pridušanja letos sprožajo novi pogonski sklopi, nekoliko manj pa spremenjena, poenostavljena pravila glede aerodinamike, kjer je vodstvo tekmovanja opustilo ustvarjanje učinka izpod dirkalnika, ki je zadnje štiri sezone poskrbelo za precej nevšečnosti in sivih las inženirjev. Dirkalniki so sicer nekoliko manjši, kar so si mnogi želeli, in agilnejši, a tudi manj stabilni v ovinkih. Motor je v osnovi še vedno 1,6-litrski šestvaljni prisilno polnjeni, vendar ima zdaj manjšo moč, dodali pa so večji hibridni oz. električni del, ki razvije do 350 kW, s čimer je skoraj izenačen s termičnim. Težava, če ji lahko tako rečemo, je v tem, da je kapaciteta baterije dokaj majhna in da jo je tudi napolniti težko v taki meri, da zadošča za polno »sproščanje« po dolgih ravninah. Poleg tega v sklopu ni več tistega dela, ki je shranjeval termično (notranjo) energijo, zdaj namreč le še kinetično (z rekuperacijo ali neposrednim polnjenjem iz motorja), in ki je pomagal pri premoščanju »turbo luknje,« kar bo letos potencialno povzročalo glavobole na štartih dirk in morda še kje. Način vožnje in tudi strategije med dirkami se bo zaradi nuje po pridobivanju energije in pravilnosti njene izrabe spremenil. Ali na bolje, vsaj v smislu zanimivejšega dogajanja na stezi, bomo še videli. Vsaj glede po novem pomičnih krilc tako zadaj kot tudi spredaj po testiranjih kaže, da gre prej za zamujeno priložnost kot za resno uporabno orodje pri prilagajanju aerodinamike za ravnine ali ovinke.

Sezona se začne z dirko v avstralskem Melbournu 8. marca (on 5h zjutraj po slovenskem času) in bo, tako kot lanska, trajal vse tja do začetka decembra. Zvrstilo se bo 24 običajnih in še 6 sprinterskih preizkušenj. Od bližnjih prizorišč stalnici ostajata avstrijski Spielberg (Red Bull Ring) in madžarska Budimpešta (Hungaroring), podobno daleč je tudi do italijanske Monze blizu Milana, odpadla pa je Imola (dirkališče Enza in Dina Ferrarija, ki ga morajo za vnovično kandidaturo temeljito posodobiti).