Še bolje bo, če plačate manj. Zato nikar ne hitite z nakupom. Počakajte na akcije in dobro razmislite, ali res potrebujete veliko priključno postajo s samočistilnimi funkcijami. Njihova uporabnost se lahko precej hitro izkaže za dvoumno in še precej prostora zasedejo.
Odkar je ameriški iRobot postal izpostava Kitajcev in so šle originalne Roombe v anale zgodovine, so robotski sesalniki sumljivo podobnega videza. Večina se zanaša na lasersko navigacijo, se zelo podobno, če ne celo enako, premika po prostoru in združuje sesanje z brisanjem tal. Zgodilo se je nekaj pričakovanega in že vnaprej napovedanega. Ker ni več resnega tekmeca, so se izdelovalci preusmerili v višje cenovne razrede in dodajanje funkcij, ki so v najboljšem primeru pogojno uporabne. Bojim se, da smo priča neke vrste dogovorni ekonomiji, zaradi katere je zvodenelo tisto, kar mi je bilo pri Kitajcih vedno všeč. Trud, da ponudijo čim več za kar se da razumno ceno.
Laserska navigacija je natančna, morda celo preveč
Začel bom tam, kjer me najbolj boli. Marsikomu je všeč, da se roboti v nič ne zaletavajo. Pred kratkim me je nekdo celo vprašal, kako je s tem pri kitajskih modelih. Ne zaletavajo se, ker z laserskim tipalom natančno izmerijo razdaljo do robov prostora in ovir ter se pravočasno obrnejo. Običajno to ni težava, razen kadar se ne vozijo povsem ob robovih in stranska metlica zato ne pomete vseh smeti.
Pri meni se to redno dogaja zato, ker je cokel kuhinjskih omaric za približno centimeter zamaknjen od vratnih kril, ki jih lasersko tipalo na hrbtu zazna kot mejo prostora. Teh težav nimajo sodobnejši modeli s tipalom spredaj, torej brez značilne grbe na hrbtu, vendar jih zaenkrat najdemo predvsem v višjih cenovnih razredih. Prav tako kitajski roboti trdoglavo ohranjajo algoritem, ki jih najprej vodi po robovih prostora. Iz več razlogov bi bilo bolje, da bi bil ta del na vrsti šele na koncu.
Sesalna moč ne pove vsega
Že od pamtiveka kitajski izdelovalci igrajo na karto sesalne moči. Lepo je slišati, ako je številka čim višja, čeprav sama po sebi ne pove veliko. Pogosto so zamolčane pomembne podrobnosti. Ena takšnih je ta, da sesalnik z najvišjimi obrati ne more delovati prav dolgo, saj bi se baterija prehitro izpraznila.
Sesalna moč je relevanten podatek šele v kombinaciji s kakovostnimi krtačami in dobro prepustnostjo filtrov. Pogosto se izkaže, da filtri ne zadržijo vseh drobnih delcev prahu, če želijo hkrati omogočiti, da vakuumski motor doseže najvišjo moč.
Zato večji poudarek namenjam krtačam. Upoštevajte naslednje. Dve pogosto delujeta bolje kot ena. Prav tako preverite, kako preprosto je odstraniti lase in vrvice, ki jih robot pobere s tal. Pri sodobnejših zasnovah se ne navijajo okoli celotnega oboda, temveč okoli skrajnih delov, od koder jih je bistveno lažje odstraniti. Če je le mogoče, se izogibajte krtačam s ščetinami. Vanjo se ujame veliko umazanije, namesto da bi končala v košku za smeti, poleg tega pa jih je težko očistiti.
Iztegljiva stranska metlica zgolj poveča verjetnost okvar
V zadnjem času opažam vse več inovacij, ki so na prvi pogled zanimive, a hkrati odpirajo nova vprašanja. Plezanje po stopnicah lahko kar takoj pospravimo v arhiv. Redko kdo ima stopnišče z ravno pravšnjimi dimenzijami, da bi se robot po njem zanesljivo gibal.
Nekoliko bolj zanimiva je stranska metlica na iztegljivi roki, ki obljublja boljše čiščenje robov. Kljub temu bi se ji izognil. Ne opravi v celoti tistega, kar obljublja, hkrati pa robotu doda nepotrebno kompleksnost in s tem večjo verjetnost okvar.
Kljub vsemu napredku ostaja dejstvo, da ne more biti edini sesalnik v gospodinjstvu. Večina ima poleg njega še pokončnega ali manjšega ročnega za hitro in priložnostno čiščenje. Če je tako, potem ni težko kotičkov in drugih mest, ki jih robot ne doseže, očistiti z njim.
Če že briše, potem naj bo valj
Tudi če tega sprva ne želite, boste zelo verjetno kupili kombinirano napravo, ki sesa in obenem briše tla. Najprej se prepričajte, da talne obloge niso občutljive na vlago, in temu prilagodite nakup. Če brisanja nikoli ne boste uporabljali, naj ima robot zgolj vlečno krpo. Tako ali tako jo boste nekam pospravili in nanjo pozabili.
Če pa je brisanje za vas pomembna funkcija, naj ima robot vrteče blazinice ali še bolje valj. Le ta dva načina dajeta kolikor toliko spodobne rezultate.
Upoštevajte tudi, da elementi za brisanje, predvsem posoda za tekočino, zavzamejo precej prostora v ohišju robota. Posledično je košek za smeti manjši in ga je treba pogosteje prazniti.
Naj bo čim bolj avtonomen
Na trgu praktično ni več resnega robota brez aplikacije in zmožnosti izrisa zemljevida. Možnosti je veliko, a v praksi sta res pomembni predvsem dve funkciji. Nastavitev urnika samodejnega čiščenja in prilagajanje zemljevida.
Pomembno je, da lahko preprosto vrišete območja, kamor robot ne sme, črte, kjer naj se obrne, ter področja, ki sicer niso sobe, a bi jih želeli pogosteje čistiti. Tipičen primer je prostor okoli jedilne mize, kamor je robota smiselno poslati po vsakem obroku, brez potrebe, da hkrati sesa še celotno dnevno sobo.
Velike priključne postaje so lahko dvorezni meč
Ni dvoma, da so priročne. Več tednov, včasih celo mesecev ni treba prazniti koška za smeti, dolivati vode in nekatere postaje celo operejo krpe. Nato pa pridejo na vrsto slabosti. V posodah s čisto vodo se nabira vodni kamen, v umazani vodi se razvijejo mikroorganizmi, mehanizmi za čiščenje krp pa so polni nesnage.
Ko pride čas za čiščenje postaje, se prej ali slej vprašate, ali je bilo vse to sploh potrebno. Vzdrževanje le odložimo, ko pa postane nujno, je dela več in traja dlje. Veliko preprosteje je redno prazniti košek ter krpe oprati ali jih vreči v pralni stroj. Preverjeno neštetokrat.
Robotskega sesalnika ne kupujemo za kratko obdobje. Pričakujemo, da bo deloval vsaj sedem let. Zato razmislite tudi o servisni podpori in dobavljivosti rezervnih delov. Filtrov, stranskih metlic in po potrebi tudi krtač. Iz tega razloga bi se sam najprej osredotočil na ponudbo podjetij Roborock, Xiaomi, Dreame in Irobot, šele nato na druge, na slovenskem trgu manj uveljavljene znamke.
Brez komentarjev