V šesti generaciji je za Renault pomemben »ljudski« model doživel obsežno oblikovno in tehnološko prenovo. Pridobil je zanimiv videz, nove pogonske sklope ter kar nekaj varnostnih in asistenčnih sistemov.
Na dolgo in široko bi lahko razpredal, kako drzno se prelivajo mehke in ostre linije, na novo oblikovani žarometi in drugi oblikovalski elementi, ki so značilni za Renaultove avtomobile. A nima smisla. Fotografije so dovolj zgovorne. Povedal bom svoje mnenje. Kljub subjektivnosti. Takoj mi je »padel« v oči, saj je dovolj drugačen. Bolj kot športni videz me je sicer presenetilo, da daje občutek večjega, kot je. S 4,11 metra je za šest centimetrov daljši od predhodnika, česar brez metra v roki ne bi ugotovil. Razlike se ne poznajo v potniški kabini. Ne zdi se mi, da bi bilo tam zdaj več prostora. Predvsem zadaj se bodo višji še vedno počutili utesnjeno. Je pa s 391 litri večji prtljažnik. Menda je celo večji od Golfovega. Še to. Brezplačna barva je po novem zelena in ne več bela.
Notri te pričaka znano in prijetno okolje, zelo podobno tistemu v električni »petki«, vendar so tokrat marsikje uporabili boljše materiale, predvsem mehko tkanino in kovino. Kot so poudarili, naj bi šlo za prenos elementov iz modelov srednjega razreda v model nižjega B-segmenta. Kakorkoli že, za volanom in na sovoznikovem sedežu se počutiš domače in vsaj iz moje perspektive dovolj udobno.
Renault se je tokrat potrudil in marsikaj vključil serijsko v vse različice. Med drugim je dobrodošel aktivni ohranjevalnik hitrosti (radarski tempomat). Googlove okolje je na voljo v izvedbah Techno in Esprit Alpine, žal pa ne v osnovni Evolution. Škoda, saj gre za osnovno funkcionalnost, ki bi morala biti serijska. Model umetne inteligence Gemini se bo v Clia prikradel z eno od prihodnjih nadgradenj programske opreme. Skupno je na voljo 28 varnostnih sistemov. Zanimiv je še pametni vozni način. Ko sem izvedel zanj, sem dobil odgovor na vprašanje, zakaj se mi je na avtocesti zdelo, da je volan otrdel. Ta glede na način in moč pritiskanja na stopalko za plin samodejno spreminja sicer običajne vozne programe. Če zazna močan pritisk na stopalko, preklopi na športnega, ko se umirim, pa na udobnega. To se kaže v delovanju samodejnega menjalnika, ki ima v hibridni različici dve prestavi za električni in štiri za bencinski motor ter v trdoti podvozja in volana.
Za Clia so predvideni trije pogonski sklopi. Dizla, ki bi ga nekateri najraje vtaknili v vse, kar ima kolesa, kajpada ni. Največ moči, natančneje 160 konjskih moči, razvije polni hibrid. Poleg njega sta na voljo še bencinski TCe 115 ter kombinacija na plin in bencin ECO-G120. V primerjavi s prejšnjimi generacijami je poudarek na več moči in manjši porabi.
Kar se vožnje tiče, nimam pripomb. Predvsem zato, ker sem sedel za volanom hibridne izvedbe, ki ji ne manjka moči. Poudaril bi, da je Clio v očeh kupcev še vedno družinski avto, vendar je zaradi mer in že omenjene krajše razdalje med zadnjo klopjo in sprednjimi sedeži po mojem mnenju najbolj primeren za dva odrasla ali v skrajnem primeru za družino z mlajšimi otroki, ki na pot ne vzamejo veliko prtljage. Sama vožnja je zaradi širšega koloteka in nizkega težišča zelo dinamična. Užival sem, ko sem hitreje zapeljal v ovinke, in nasploh se mi ni zdelo, da bi imel Clio kakršne koli težave s stabilnostjo ali čim podobnim. Izvedba z bencinskim motorjem ima nekaj manj moči, a je tudi ta še vedno dovolj dinamična in poskočna. Ta različica je bila opremljena z ročnim menjalnikom.
S celovito prenovo prihajajo tudi nove cene. Za Evolution brez kakršnih koli popustov želijo 19,5 tisoč evrov, za Techno dobrih 20 tisočakov in za Esprit Alpine dobrih 24 tisočakov. Bomo videli, ali se bodo prodajalci sčasoma odločili za konkretnejše akcije, ki bodo Clia tudi cenovno približale širšemu krogu kupcev.
Brez komentarjev