Nič novega ne predstavlja ugotovitev, da podjetje Tesla in še posebej njenega prvega moža Elona Muska vse manj zanimajo avtomobili za množice in da se konkretno preusmerja v druge izdelke in panoge. To zelo dobro ponazarja napoved upokojitve modelov S in X ter proizvodnje humanoidnih robotov. Za razliko od nekaterih pa tega ne nameravam slepo slaviti, saj se mi, kot običajno, poraja preveč vprašanj in dvomov.
Glavni izvršni direktor je torej na nedavnem spletnem srečanju z vlagatelji in analitiki ob predstavitvi četrtletnih poslovnih rezultatov – ti so bili slabši kot v enakem lanskem obdobju, še posebej »avtomobilski,« toda določena druga področja so rasla – oznanil konec proizvodnje za večja predstavnika Tesline palete med osebnimi vozili, Model S in Model X, medtem ko manjša, Model 3 in Model Y, vsaj za zdaj še ostajata. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo z njima, ko bo (prihodnje leto) s tekočih trakov začel prihajati za službo samovozečih taksijev namenjeni Cybercab, kakšnih drugih, manjših modelov ni na vidiku. Prav tako ne zamenjave vsaj za Model S, pionirski električni avto, hudo vpliven v prejšnjem desetletju in obstranski v tem. Proizvodnje kapacitete, ki jih bodo z njegovo in X-ovo ukinitvijo sprostili, bodo namenili robotu Optimusu, za katerega že v prvem letu pričakujejo prodajo v milijonih enot. Komu naj bi jih prodajali, lahko samo ugibam, številke pa se mi vseeno zdijo nekoliko preoptimistične. Kot je marsikaj, povezano z dotičnim in ostalimi podjetji v orbiti ameriško-južnoafriškega korporativneža.
Težava Model S v zadnjih letih, ko so bile prodajne številke vse nižje in na koncu že skoraj simbolične (sploh v primerjavi s tistimi za manjši Model 3), seveda ni bila v tem, da bi bil avto slab. Je namreč daleč od tega, v marsičem je še vedno zelo konkurenčen in navdušujoč. Ubijala ga je cena, kajti najmanj dvakrat višji znesek kot za »trojko« je bil preprosto pretiran, saj kupec niti slučajno ni dobil dvakrat boljšega avta (ali dvakrat več dosega, hitrosti polnjenja, tehnološke naprednosti, česarkoli). Začetna postavka blizu sto tisoč evrov je bila zunaj dosega večine potencialnih kupcev in v teritoriju prestižnih znamk oz. izdelkov. Primerno in pošteno izhodišče za tak avtomobil bi bilo nekje tam, kjer je zgornja meja za slovensko subvencijo (65 tisoč evrov), še posebej ob njegovi precejšnji starosti, četudi so ga večkrat izdatno prenovili in še vmes sproti posodabljali. Toda v osnovi je ostajal enak in tudi to je počasi postajalo več kot očitno in problem.
Musk je očitno presodil, da bi bil razvoj nove, druge generacije Model S (in X), predrag glede na možni izplen. Ali glede na potencial, ki ga ima (ali naj bi ga imel) posel s humanoidnimi roboti, pa tudi z drugimi iniciativami, še posebej pri umetni inteligenci. Danes je situacija na trgu električnih limuzin višjega razreda res popolnoma drugačna kot pred desetletjem in pol, ko ni bilo nobene druge, in je tudi nato, ko so prišle prve tekmice, trajalo še leta, da se je sploh katera približala ključnim kvalitetam »Eske,« četudi je ta imela pomanjkljivosti kje drugje, denimo v materialih in preciznosti izdelave, ki so jih sčasoma uspešno odpravljali. Teslina prednost je zdaj v podatkih in algoritmih za avtonomno vožnjo, robotih, proizvodnih procesih in morda še kje, kar bo več kot očitno poskusila izkoristiti in predvsem pridobiti dodatne milijarde investicij ter vrednotenja korporacije (glede na domnevne bodoče prihodke). Skratka, gre za ustvarjanje pompa, s koliko substance, pa je stvar debate. Tu pravzaprav nikoli ni bil v ospredju klasičen način poslovanja, kakršnega se gre še vedno večina konkurentov iz avtomobilskega sveta. To naj bi bilo za dinozavre, ki bodo kmalu izumrli. Toda koliko so nove »poslovne priložnosti« Tesle realistične in zares »eksplozivne,« je tudi veliko vprašanje. Smo res že tako blizu množičnosti avtonomne vožnje in človeku podobnim robotom na vsakem koraku?
Če Tesla ne želi več biti proizvajalec (klasičnih) avtomobilov, pa naj bo tako. To je sicer rahlo presenetljivo, glede na to, kako smo ves čas poslušali o »prednosti,« ki jo ima pred drugimi proizvajalci električnih vozil. Malce nenavadno je ne izkoriščati take pozicije, kolikor dolga se da. Prav tako bo za marsikaterega ljubitelja znamke ali vsaj za zadovoljnega kupca precejšnje razočaranje. In potencialna razlog za skrb glede nadaljnjih posodobitev in dobavljivosti rezervnih delov. Toda še bolj me preseneča ali bega nekaj drugega. Tesla je namreč ogromno vlagala v svoje omrežje ultra hitrih polnilnih mest, ki je največje in tudi najbolj čislano na svetu. Hkrati pa je integracija avtomobilov in polnilnic boljša od katere koli druge. Kakšna bo čez nekaj let, če oz. ko ne bo več pritoka novih »klasičnih« Tesel na ceste, prihodnost tega omrežja in ali bodo vanj (tudi vmes) še vlagali? Že res, da je zdaj večinoma odprto tudi za avtomobile drugih znamk, vendar so glavne obiskovalke še naprej Tesle. Za robotaksije pa dvomim, da se bodo prevladujoče polnili tam, sploh ob avtocestah, kajti njihov glavni habitat naj bi bila mesta.
Ogromno vprašanj brez odgovorov in (zelo verjetno) vizija enega samega človeka. Raje bi videl, če bi vsaj še nekaj časa nadaljeval z avtomobili.
Brez komentarjev