Težko bi dejal, da je slabo opazna in da je ni zabavno voziti. Ravno nasprotno. Sledi za marsikoga škandalozna ugotovitev. Petka je v mojih očeh eden boljših električnih avtomobilov za mlajše ali starejše pare, pa naj se z njo prevažajo v mestih ali na daljših poteh, če le niso preveč razvajeni! Kakopak nameravam to argumentirati.
Do zdaj so me navdušili trije električni avtomobili. Vsi trije se bogato v imenu ali obliki naslanjajo na neko drugo, daljno obdobje, čeravno z izvirniki nimajo veliko skupnega. Prepričali so me z iracionalnimi razlogi. Ford Mustang Mach-E s kombinacijo prostornosti in »cestnih« užitkov, Volkswagen ID.Buzz z rahlo psihedelično hipijevsko karizmo in nova Petka z… Ne znam čisto dobro strniti občutkov. Morda z nostalgično obliko in ker sem se za volanom res noro dobro počutil. Nisem edini. To seveda ne pomeni, da je brez napak. Nobeden od omenjenih ni!
Motor in pogon | 112 kW (150 KM), 245 Nm; pogon na sprednji kolesi |
Zmogljivosti | 150 km/h; 8 s od 0-100 km/h |
Baterija litij-ionska (NCM) | 52 kWh |
Polnjenje (AC/DC) | 11 / 100 kW (400 V arhitektura) |
Poraba na testu | 17,3 kWh na 100 km |
Doseg | do 400 km uradno /kombinirana vožnja), dejansko okoli 300 km |
Prtljažni prostor | 326 – 1.106 l |
Mere in medosna razdalja | 3.922 x 1.774 x 1.498 mm; 2.540 mm |
Masa vozila/največ | 1.449/ 1.920 kg |
Garancija | 8 let na baterijo (ali 160 tisoč km), 5 let na ostalo |
Cena | Vstopna 18.990 €, testnega vozila 34.190 € |
Moral sem pobrskati globoko po spominu, od kod navdih za zunanjo podobo električne Petke. Ni kopija običajnega modela, ki ni bil redek na lokalnih cestah, temveč modela R5 GT Turbo, v katerem sem na žalost sedel enkrat samkrat. Ampak se spomnim, da se pri pospeševanju najprej ni zgodilo nič in nato … Ravno s tem je Renault zadel dobitno kombinacijo. Nova je nadvse opazna in hkrati po zaslugi kompaktnega električnega pogona prostornejša od Petke, ki se je marsikdo z nostalgijo spominja. To je natanko tisto, kar sem, na primer, pogrešal pri Lynku 02. Da mi zaigra srce, ko jo zjutraj zagledam na dovozu. In veste, kaj, če je tako, potlej napake lažje oprostiš.
Že dolgo se za avtom ni obračalo toliko glav
Podobno kot zunanjost mi je všeč tudi notranjost. Oblikovalci se niso trudili doseči minimalistične “nirvane”, temveč so se osredotočili na podrobnosti in dodatke, ki pritegnejo pozornost. Nekateri imajo predvsem simbolno vrednost, zlasti za Francoze. Medtem ko bi oni v podolgovato platneno košaro ob sovoznikovem sedežu spravili bagete, je Matjaž ugotovil, da je idealna za pravkar nabrani kostanj ali za dežnik.
Prostora v potniški kabini je dovolj v sorazmerju glede na dolžino. Ker je Petka precej nizka, bi bilo iluzorno pričakovati, da se bodo zadaj udobno počutili visokorasli. Saj sem rekel, da je idealna za pare! Tudi zato, ker prtljažnik ni prav velik, tako da se na daljših poteh kakšen kos prtljage pogosto znajde na zadnji klopi. Tudi ta ni najbolje zasnovana. Ko bi vsaj predvideli odprtino za smuči, namesto delitve po meni nepriljubljenem razmerju ena proti dve tretjini.
Omeniti velja še barvne kombinacije sedežnih in vratnih oblog ter podrobnosti na armaturni plošči, ki se lepo navezujejo na zunanjost in pri marsikom vzbudijo val nostalgije. Malce naju bega le »koš« na osrednji konzoli, še en od zanimivih dizajnerskih dodatkov, ki pa krni prostor v že tako ne najbolj primerno oblikovanih odlagališčih za plastenki.
Navadili smo se, da imajo sodobni avtomobili dva zaslona. Enega pred voznikom z digitalnimi instrumenti in osrednjega, v tem primeru z nameščenim Googlovim kraljestvom. Na trenutke se mi je celo zazdelo, da bi bil dovolj zgolj ta v kombinaciji s projiciranjem informacij na vetrobransko steklo, kar sem nekoliko pogrešal. Večini to ne bi bilo pogodu, zato bodita dva. Googlovo okolje na osrednjem zaslonu deluje v okviru pričakovanj in predvsem mi je všeč, da se zažene dokaj hitro. Sovražim predolga čakanja na začetek delovanja stvari, ki bi se po logiki morale zagnati hipno. Včasih, čeprav redko, me navdušijo majhne inovacije, ki resnega vpliva nimajo, a so silno zabavne. V to kategorijo bi uvrstil element na motornem pokrovu, ki med polnjenjem s prižiganjem petih »črt«, ki tvorijo številko pet, kaže okvirno napolnjenost baterije.
Še najraje sem jo vozil brez pomoči
Ohranjevalnik hitrosti bi zlahka hitreje pospeševal, vsaj ne zavira prepozno in temu primerno sunkovito, parkirna tipala bi lahko bila tišja, opozorilnik hitrostnih omejitev pa natančnejši. Cinizem je na mestu, kajti napačno določenih je preprosto preveč, da bi bila storitev uporabna. Avtocestni pomočnik je nadležen s svojimi popravki, zato je bil večinoma izklopljen in ga ne štejem kot nujni del opreme. Ponovno se bom vrnil na osrednji zaslon. Tokrat imam v mislih navigacijo s pomočnikom za načrtovanje poti, ki predvidi napolnjenost baterije na cilju in predlaga postanke. Za poti po domači državi ga večina niti ne potrebuje, a odveč nikakor ni.
Petka ima celo več pomočnikov od pričakovanj. Ima pedigre mestnega avtomobila, zato bi mislili, da so nekateri odveč, mednje pa ne sodijo varnostni sistemi, ki preprečujejo trke in prikazujejo mrtvi kot. Morda. Brezplačni zagotovo niso. Po drugi strani ne morem preliti svojega veselja do vožnje z njo brez njihove pomoči na vse. Opreme je v tej izvedbi dovolj. Mora biti tako, saj ne morem reči, da je cena ravno nadvse prijazna do družinskega proračuna.
»Dobila« me je na cesti
Da ti je avtomobil všeč, ni dovolj. Resnično me je prepričala na cesti. Ni ravno zverina, ki ne obvladuje svojih moči, a te so dovolj za mnogo več od počasnega, udobnega prevažanja. Vendar ne v ekološkem voznem načinu (Eko). Za moj okus je skoraj preveč konservativen, a ker je poraba takrat najnižja, je rešitev za trenutke, ko je baterija bolj prazna, polnilnica pa še daleč proč. Na drugem polu je športni način. Ko sem pritisnil na plin in je takoj skočila, se mi je zazdelo, da je zaradi velikega navora rahlo nestabilna. Presenetljivo tega ne morem šteti za slabost. Celo všeč mi je bilo, saj zaradi rahlega zdrsa, ki ni niti blizu nevarni situaciji, nima smisla delati drame. Preprosto se pozna dobro razmerje med močjo motorja in maso, ki za električni avtomobil niti približno ni velika.

Petka nudi čisto vse prednosti in lepoto električnega pogona, a tokrat na račun udobja niso zanemarili stika s cestiščem. Podvozje je za moj okus ravno prav trdno, da se, znotraj omejitev manjše medosne razdalje, ne čuti čisto vsega na zadnji plati, medtem ko volan poleg manj zavrtljajev od enega do drugega skrajnega položaja zmore podati nekaj občutka dogajanja izpod sprednjih pogonskih koles.
Kot sem dejal, vse ni popolno. Pogrešal sem način vožnje z enim pedalom, tega naj bi uvedli, ko bo prišel čas za manjšo kozmetično prenovo, in krivulja polnjenja bi glede na velikost baterije morala biti bolj položna. Mestni namembnosti navkljub, kdorkoli bo Petko imel, se bo prej ali slej z njo podal na daljšo pot, ko so krajši postanki na polnilnih mestih najmanj priporočljivi!
HVALIMO:
- Videz, ki te takoj prepriča
- Precej neposreden volan
- Primerno uglašeno podvozje
- Polna drobnih zanimivosti
GRAJAMO:
- Ni načina vožnje z enim pedalom
- S porabo se ravno ne more hvaliti
- Nestanovitna krivulja polnjenja
- Težko primerna za več kot dva potnika
Renault R5 E-Tech
- Oblika in izdelava
- Infozabavna tehnologija
- Asistenčni sistemi
- Vozne lastnosti
- Polnjenje in doseg
- Uporabnost
Naj kupim?
Srce mi veleva »da« in še enkrat »da«. Otroci so skoraj že odrasli in ni več daleč čas, ko se bova okoli prevažala dva. Kar je v mojih očeh popolna »posadka« tega električnega vozila. Kaj pa gospodarnost? Tu se zadeve zapletejo. Hyundai Inster in Dongfeng Box nimata niti približno tolikšne karizme, a prvi porabi manj in za drugega zahtevajo manj denarja.
Uporaba načina B namesto D (drive) je skoraj one pedal, v eko načinu pa je one pedal.
Čeprav nima možnosti nastavitev…