Bi robotu pustili, da pleza po stopnišču?
Marjan Kodelja 18. septembra 2025 ob 06:32

Sposobnost premagovanja stopnišč je odlična za promocijo in pridobivanje pozornosti, v resničnem življenju pa precej nepraktična.

Kitajski izdelovalci robotskih sesalnikov so se zapletli v tekmovanje, kdo bo predstavil čim bolj fascinantno novost, medtem ko pomembne izboljšave, ki dejansko vplivajo na učinkovitost čiščenja, ostajajo v ozadju. Lani je bila takšna »roka« za pobiranje odvrženih nogavic, ki je našla pot celo na hrbet najmanj ene robotske kosilnice, letos pa sposobnost počasnega »plazenja« po stopnišču na štuporamo.

Podjetje Eufy si je zamislilo dva robota. Sesalnik, ki ima ohišje v obliki nepopolnega kroga, in »nosilec«, v katerega prvi zapelje, ko želi biti »odpeljan« v drugo nadstropje. Drugi robot je opremljen z gosenicami in štirimi daljšimi rokami, ki ga stabilizirajo med vzpenjanjem ali spuščanjem. Vgrajen ima zemljevid z označenimi stopnišči, zna jih tudi prepoznati, ko jih najde, in ve, kam mora sesalnik odnesti. Po končani »odpravi« parkira na svoji postaji in napolni baterijo.

Zelo podobno rešitev za težavo, ki je pravzaprav ni, je predstavil tudi Dreame. Razlika je le v oblikovanju nosilca. Namesto dveh gosenic, po eno na vsaki strani, ima kar štiri. Ko se premika po ravnini, so zložene ob telesu, pred stopniščem pa se iztegnejo. Najprej robota dvignejo, nato pa mu olajšajo gibanje po stopnicah.

Dokaj jasno je, da sposobnost prehajanja med nadstropji poveča zapletenost naprave. Trenutno sta potrebna kar dva robota, poleg tega takšna rešitev nikakor ne more biti poceni. Veliko bolj elegantno in prijazno do družinskega proračuna je, da robota preprosto sami prenesete gor in dol ali pa kupite dva cenovno ugodnejša in vsakemu namenite po eno nadstropje. Tega seveda ne eno ne drugo podjetje ne bo priznalo na glas!

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja