Vsi poznate krilatico, da ni zastonjskega kosila, in veste, da z uporabo brezplačnih storitev ponudnikom dajete svoje podatke za (pre)prodajanje naprej. Do nedavnega pretežno za oglaševanje ali izdelavo uporabniških profilov (spet za namene »personaliziranega« oglaševanja), zdaj očitno vse bolj za učenje algoritmov umetne inteligence.
Nedavno je za razburjenje poskrbela storitev za »pošiljanje« večjih datotek Wetransfer, ki jo predvsem različna podjetja, agencije in drugi z veseljem uporabljajo. V spremenjenih splošnih pogojih uporabe so bile sprva zapisane malodane neomejene pravice ponudnika glede vsebin, naloženih na strežnike, vključno z omembo »treniranja« algoritmov. Po nekaj dneh je podjetje izdalo novo različico besedila, iz katerega je umaknilo večino spornih določil. Vsaj za zdaj se tako uporabnikom, ki ne plačujejo naročnine, ni treba bati, da bi iz njihovih fotografij, risb in še česa, ustvarjal bazo za učenje umetne inteligence in nove stvaritve (ne da bi za to kaj plačal), a verjetno je grožnja minila zgolj prehodno.
V vsakem primeru se lahko zaščitite pred tem, da bi kdo izkoriščal vaša dela v »nepooblaščene« namene. Lahko namreč stisnite, po domače zazipate, kar imate poslati, in datoteki zip (ali kakršen koli format že izberete) nastavite geslo, ki ga ponudnik ne bo poznal. Tako si ponudnik z vašimi podatki ne bo mogel pomagati, ker bodo na njegovih strežnikih ostali zaklenjeni.
Seveda obstajajo tudi alternativne storitve omenjeni, ki jih lahko preizkusite. Med temi, ki tudi omogočajo zastonjsko »premikanje« več(j)ih datotek, izpostavljam štiri. Najbližje po enostavnosti uporabe je za moj okus Smash. Morda je slabost v tem, da je limit za brezplačno uporabo postavljen na 2 GB. Če vam to predstavlja oviro, potem preizkusite katero od ostale trojice, ki so bolj popustljive, vse do 50 GB. To so Swiss Transfer, Ziplo in Send Anywhere.
Ni nepomembno, da je storitev Wetransfer pred skoraj natanko enim letom od nizozemskih ustanoviteljev prevzelo italijansko podjetje Bending Spoons (s sedežem v Milanu). Slednje ima v lasti denimo tudi storitve Evernote, Komoot in Issuu, znano pa je po svoji neizprosni kapitalistični logiki. Običajno po prevzemu odpusti večino razvojne ekipe, ukine ali omeji brezplačne opcije in močno podraži plačljive.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev