Tesla Model S: Ta avto kaže glavno prednost in hkrati največjo slabost znamke

Zadnja leta je v ospredju Model Y, zelo veliko zanimanja je tudi za Model 3, ker je najbolj dostopen od vseh Tesel, toda Model S tudi v zrelih letih dokazuje, da še zdaleč ni za odpis in da ohranja konkretne prednosti pred manjšim »približkom.«

»Eska« je na trgu že debelo desetletje, vmes so jo najmanj enkrat vizualno prenovili, čeravno osnovne linije že ves čas ostajajo enake in so dovolj brezčasne, in jo tudi neprestano izboljšujejo in spreminjajo v določenih podrobnostih. Dokaz za to je denimo volan brez ročic po vzoru tistega iz prenovljene »trojke,« dasiravno denimo Ipsilon tega še ni bil deležen in podjetje čaka na pravo prenovo – predvidoma bo na vrsti prihodnje leto –, za uveljavitev te, po mojem mnenju sicer nepotrebne ali celo nadležne spremembe tudi tam. Toda, kar sem nakazal že v naslovu, je na eni strani dejstvo, da Model S po vseh teh letih ostaja izjemno zanimiv, tudi uporaben in konkurenčen električni avtomobil (v bistvu avtomobil nasploh), a na drugi strani tudi dokaj slabi izgledi za znamko, gledano zgolj iz strogo avtomobilskega zornega kota. Tesla ima namreč zelo omejeno paleto vozil, ki so vsa, z izjemo poltovornjaka Cybertruck, tudi že precej v letih, in na vidiku še ni njihovih naslednikov. Že res, da jih konstantno izboljšuje, vendar se prej ali slej pokažejo omejitve določene platforme, kot se že tudi pri eski, in je treba razviti nekaj povsem novega. Navsezadnje pa je tu še problem cene dotičnega modela, ki stane skoraj dvakrat toliko kot Model 3.

Vseeno, Model S po mojem mnenju ostaja najbolj prepričljiva Tesla. V njej se boste peljali najbolje. Medtem ko denimo Model Y pretežno razočara s svojim podvozjem in je Model 3 po prenovi v tem pogledu kar zgleden, tu voznik in potniki hitro občutijo samodejno prilagodljivo zračno vzmetenje (mogoče je sicer izbrati tudi točno določeno nastavitev), ki res lepo blaži, in tudi nudi fino razmerje med udobjem in rahlo dinamičnostjo. Ne bi šel tako daleč, da bi govoril o kakšni športnosti, toda kljub večji širini in masi sem se s podobnim veseljem zapodil v ovinke kot s »trojko,« avto pa je pri tem dajal nekaj odziva, ni bil nem, kot je Ipsilon. Skozi ozke ulice, pri srečevanju na nekaterih cestah ali na parkiriščih se izrazito pozna, da je avto širok. Hitro se zna zgoditi kakšna nevšečnost. Izbočeni boki pa poskrbijo, da poberejo pretežni del umazanije, ki leti izpod sprednjih koles, zato pričakujte, da bo pranje pogosto na programu. Zadaj je prostora dovolj, a ne rekordno veliko, velika prednost pred trojko pa je prtljažnik. Ta je dolg in v enem delu tudi globok (pod osnovnim nivojem), predvsem pa se odpro celotna vrta in je mogoče v avto naložiti marsikaj, denimo kolo, kar v Model 3 skozi majhno odprtino preprosto ne gre.

Za avto, ki stane blizu sto tisoč evrov, je seveda pomembno še kaj drugega, v prvi vrsti počutje v kabini in percepcija luksuza. Slednjega žal ni ravno na pretek, ne glede materialov, četudi so zagotovo bolj kakovostni kot pred leti, niti glede kakšnega razvajanja voznika in sopotnika, denimo z masažo, dišavami in podobnim. Imajo pa potniki zadaj na voljo zaslon za večpredstavnostne vsebine in igre, ki ga lahko po mili volji uporabljajo med vožnjo, povežejo igralni krmilnik, in uživajo. To sicer nudi tudi prenovljeni Model 3, ne pa še Ipsilon. Sedeži spredaj so sicer dobri, vendar po nekaj urah niso več tako udobni, kot bi si želel. Velika razlika v primerjavi z manjšima modeloma je seveda voznikov zaslon, resda povsem neprilagodljiv glede vsebine, zaradi katerega ni treba ves čas pogledovati proti osrednjemu. Tu Tesla sam sebi pokaže, kako se je treba tega lotiti, zato je res škoda, da pri modelih za množični trg varčuje tam, kjer ne bi bilo treba. Med drugim z obvolanskimi ročicami in tipali. Skozi vse to smo šli že večkrat in se tokrat ne bom ponavljal, le v toliko, da je iskanje tipke za smernik v krožnem križišču še vedno nerodno (in vedno bo), da samodejni brisalci ne delujejo, kot bi morali (ali brišejo, ko ni treba, ali pa so predolgo pri miru, ko bi morali brisati), da bi parkirna tipala bolje ocenila razdaljo do ovire in da bi tudi radar pripomogel k bolj zanesljivemu delovanju aktivnega ohranjevalnika hitrosti oz. polsamodejne vožnje. Pri tem tokrat sicer nisem opažal veliko težav, me pa še vedno ekstremno moti, da se sistem obnaša kot majhen otrok. Za samodejni prehitevalni manever na avtocesti je treba volan ravno prav premakniti, če to voznik stori malce premočno, je sistem užaljen in se izklopi ter potem tudi držanje med črtami ne deluje več, le še ohranjevalnik hitrosti.

Tesle so znane po učinkovitosti in Model S ima za svojo velikost prav tako zelo dobro porabo. Celo na avtocesti se da voziti s povprečjem med 17 in 18 kWh na 100 km, pri hitrosti okrog omejitev ali malce čez, ne 110 km/h. Če se trasa vzpenja, kot denimo s Primorske proti Ljubljani in naprej proti Gorenjski, bo poraba (pri temperaturah nad 10 stopinj, ne v mrazu) nad 20 kWh, vendar še vedno povsem zmerna. Vedno pa se da s tem avtom bliskovito skočiti in prehiteti, če je treba, a to ne bo bistveno vplivalo na porabo. Kaj to pomeni za doseg? Pri običajni uporabi ga je za približno 500 km v toplem vremenu, izključno na avtocesti pa tudi brez težav vsaj 400 km. Polnjenje na ultra hitri polnilnici se, kljub 400 V zasnovi, začne bliskovito. Od priklopa pa tja do nekje 30-odstotne napolnjenosti je moč vztrajala nad 250 kW, nato je padla na približno 230 in kmalu pod 200 kW. Padanje je od tam skoraj enakomerno in proti 80 odstotkom je moč že krepko pod stotimi kilovati, a vseeno od 20 do 80 odstotkov traja 25 minut, od 10 do 80 pa bi verjetno slabe pol ure in povprečna moč je še vedno visoka. Lahko pa je v določenih primerih dovolj že polnjenje do dobre polovice.

Navkljub letom Tesla Model S, ko potegnemo črto, ostaja močno privlačen avtomobil. Je fantastičen potovalnik, tudi dovolj praktičen za družinske potrebe, še vedno premore odličen imidž in tehnološko skoraj vse »štima.« Težava je v ceni, ker skoraj dvakratnika v primerjavi z Model 3 nikakor ne upraviči. Ne z udobjem, dosegom, hitrostjo polnjenja ali navsezadnje prtljažnimi vrati. Vse to zagotovo je nekaj vredno, prodajne številke pa kažejo, da zagotovo ne toliko, kolikor proizvajalec zahteva za ta privilegij. Toda, prav za to gre. Tesla pač želi vzdrževati prestižno naravo tega modela.

HVALIMO:

• Blaženje in udobje
• Učinkovit pogon
• Hitrost polnjenja DC do polovične napolnjenosti baterije
• Infozabavni sistem in voznikov zaslon
• Celotna prtljažna vrata

GRAJAMO:

• Odsotnost obvolanskih ročic in kakršnihkoli tipal
• Ne najbolj udobni sedeži
• Padanje hitrosti polnjenja DC
• Preširoki boki
• Glasne izskočne kljuke
• Pretirana cena