Evropska komisija je podjetju Meta, ponudniku storitev Facebook in Instagram, sporočila, da njegov model »potrdi zbiranje podatkov ali plačaj,« ni v skladu z Aktom o digitalnih trgih (DMA). V Meti se s tem pričakovano ne strinjajo, vendar bodo morali prepričati bruseljske regulatorje.
Meta je lani novembra uvedla naročnino, ki v omenjenih storitvah odpravi oglase, to pa je bil odgovor na zahtevo iz DMA. Slednja izhaja iz dejstva, da je komisija ameriško korporacijo označilo za enega od t. i. čuvajev, ki morajo izpolnjevati določene dodatne zahteve.
»Spletne platforme pogosto zbirajo osebne podatke iz svoje in drugih storitev za prikazovanje prilagojenih oglasov. Zaradi pomembnega položaja na trgu, čuvaji lahko pogoje za uporabo storitev vsilijo velikemu številu uporabnikov in zbirajo velikanske količine podatkov,« so zapisali v Evropski komisiji. Po DMA morajo čuvaji pridobiti soglasje uporabnika, da lahko zbirajo njegove podatke in jih združujejo z drugimi storitvami, kot so oglaševalske. »Če uporabnik ne da soglasja, mora imeti dostop do manj personalizirane, vendar enakovredne alternative. Čuvaji uporabe storitve ali dostopa do določenih funkcionalnosti ne smejo pogojevati s soglasjem za zbiranje podatkov.«
Uporabniki Facebooka imajo torej dve možnosti. Ali pristanejo na polno zbiranje podatkov in prikazovanje njim prilagojenih oglasov ali pa plačujejo naročnino (deset evrov na mesec) za storitev brez oglasov. Že ob uvedbi tega sem se spraševal, ali bo nemara Evropska komisija presodila, da to ni v skladu z Aktom o digitalnih trgih, in točno tak je rezultat prvotnega ugotavljanja v preiskavi, na kar ima Meta še možnost ugovora. V Bruslju pravijo naslednje. Prvič, Metin model ponujanja storitev ne dovoljuje uporabnikom, da bi se odločili za storitev, ki zbira manj osebnih podatkov, a je sicer enakovredna storitvi s posamezniku prilagojenimi oglasi. In drugič, ne dovoljuje uporabnikom, da uveljavijo svojo pravico (po DMA) glede soglasja o stopnji zbiranja osebnih podatkov.
Meta se sklicuje na eno od sodb evropskega sodišča in s tem utemeljuje, da je alternativa lahko plačljiva storitev. Zagovorniki tovrstnega modela pa dodatno trdijo, da »nepersonalizirana« storitev ne prinaša enakega zaslužka in torej ne more biti enakovredna. Češ, naključni ali tudi kontekstualni oglasi so cenejši in manj učinkoviti do tistih, ki se prikazujejo na osnovi uporabnikovih zanimanj. Kar naj bi tudi prizadelo mala podjetja, ki bodo manj učinkovito promovirala svoje storitve ali izdelke. Toda evropska regulacija v tem delu ne gleda z razumevanjem na prihodke velikih korporacij in tudi ne more popuščati zaradi »argumenta malih podjetij,« ki je lahko utemeljen, lahko pa tudi zavajajoč, temveč zahteva točno določeno ravnanje. V konkretnem primeru ponujanje enakovredne storitve brez soglasja za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov. Vsem nam je najbrž jasno, da ti predstavljajo »plačilo« za uporabo storitve, vendar v kolikor regulacija takega poslovnega modela ne omogoča več, bi morda moral ponudnik razmisliti o spremembi v temeljih.
Seveda pa lahko Meta še dokaže, da ne krši DMA, in se tudi izogne morebitni globi, ki ji grozi.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev