Veliko je bilo zapisanega o omrežjih pete generacije (5G). Pravljice v slogu popolne tehnološke revolucije na eni in grozljivke o uničenju civilizacije na drugi strani. Dejstvo je, da bodo koristi odvisne od področja uporabe. Eno z upravičeno visokimi pričakovanji so igre. A ne zaradi večjih hitrosti!
5G je naslednja tehnologija, standard mobilne telefonije in nikakor ni frekvenca ali frekvenčni pas elektromagnetnega valovanja. Sta dva pasova, v katerem nova tehnologija lahko deluje. Razvpito milimetrsko območje in frekvence pod mejo 6 GHz, na katerih delujejo obstoječa omrežja. Odločitev, katere bodo uporabili, je na plečih operaterjev in držav.
Delno izboljšanje prenosnih hitrosti pod 6 GHz
Ta pas sestavljajo nizke frekvence (pod 1 GHz) z velikim dosegom in srednje frekvence (med 2,5 GHz in 3,5 GHz) z nekoliko krajšim. Nižje frekvence zaradi omejene pasovne širine dopuščajo nižje hitrosti na daljših razdaljah, zato so primerne za pokrivanje podeželja, medtem ko so srednje zaradi krajših dosegov in večjih hitrosti dober kompromis za mastna središča. Prav tako velja omeniti, da krajši doseg ni nujno slabost. Bazna postaja z večjim dosegom pokriva večje področje, na katerem je skoraj zagotovo več hkratnih uporabnikov, ki si delujejo njene zmogljivosti. Zato bo vsak imel na voljo manjše hitrosti in daljše zakasnitvene čase.
Bistveno izboljšanje obeh lastnosti lahko pričakujemo z izrabo milimetrskega področja, torej frekvence veliko nad 6 GHz. Slabost teh je še manjši doseg in slabo prodiranje ovir. Medtem ko komunikacijo na nižjih frekvencah zmoti le »gora« med bazno postajo in mobilno napravo, jo na višjih že solidno debela stena. Kar še ne pomeni, da komunikaciji ni možna, saj se valovi višje frekvence dobro odbijajo od gladkih površin, skačejo sem ter tja in dokler nekako ne najdejo poti. Nora je predvsem pasovna širina, ki bo tam gori na voljo. S širino kanala 800 MHz, bo hitrost že na spodnjem koncu odličnih 400 Mb/s. V že delujočih omrežjih hitrosti na frekvenčnem področju pod 1 GHz dosegajo med 5 in 200 Mb/s in na srednjem frekvenčnem pasu med 125 in 500 Mb/s, a bodo gotovo padle, ko bo v omrežjih 5G več uporabnikov.
Omrežje 5G bo vplivala na razvoj novih iger, ki si jih danes na mobilnih napravah še ne predstavljamo in spodbudilo storitve igranja v oblaku.
Hitrost ni tako pomembna kot zakasnitveni časi
Poleg večjih hitrosti tehnologija 5G obljublja krajše zakasnitvene čase. Ne takoj, temveč kot bodo operaterji prešli na milimetrsko frekvenčno območje in ko bodo omrežja 5G samostojne (SA) arhitekture. V omrežjih 4G so pričakovane zakasnitve med 40 in 50 ms, občasno in ponekod morda celo več. Približno polovico predstavlja zamuda na radijskem delu. Čas, da paketek podatkov »pride« iz naprave do bazne postaje. Drugo polovico pa povzročijo »preskoki« med usmerjevalniki v hrbteničnem omrežju operaterja.
Razlog zakasnitev v radijskem delu omrežja 4G nima nič skupnega s hitrostjo radijskega signala (ta namreč hiti s svetlobno hitrostjo), temveč s komunikacijo in nadzorom. Kot domače omrežja Wi-Fi tudi mobilna omrežja zmogljivosti bazne postaje delijo med vsemi hkratnimi uporabniki v področju pokrivanja. Medtem ko se »pogovarjajo«, prihaja do izgub podatkovnih paketkov in posledično potrebe po njihovem ponovnem pošiljanju. Za razliko od brezžičnih omrežij so mobilna veliko bolj nadzorovana in napravam v dosegu omogočajo enake pogoje delovanja. Vsi morajo približno enako dolgo čakati na prosta okna, kar seveda vpliva na zakasnitvene čase. Tu je še čas, ki ga mobilna naprava in bazna postaja potrebujeta za kodiranje in dekodiranje podatkovnih paketkov in sporočanje o pravičnem sprejemu.
Tipični zakasnitveni časi v obstoječih omrežjih 5G znašajo med 20 in 30 ms. Ker so nesamostojne arhitekture (NSA) v katerih komunikacija in nadzor poteka preko omrežja 4G in prenos podatkov preko omrežja 5G, je izboljšanje tudi v tem primeru posledica nezasedenosti omrežja. Ko jih bo več, bodo zakasnitve narasle oziroma bodo operaterji prisiljeni graditi samostojno (SA) omrežje 5G, da jih bodo spet zmanjšali.
Prednost tehnologijo 5G so masivne antene MIMO (več vhodov več izhodov) zmožne usmeriti signala proti uporabniku. S tem bo močno izboljšano razmerje med signalom in šumom in povečan razpoložljivi čas za povezavo, kar bo imelo pozitiven vpliv na krajše zakasnitvene čase. Antene imajo matrike z 256 elementi, medtem ko bo večina naprav podpirala 2×2 ali 4×4 MU-MIMO način. Tehnologija MIMO je učinkovitejša pri višjih frekvencah, zato se od nje več pričakuje na milimetrskem področju in na srednjih frekvencah. V idealnih razmerah prihodnjih omrežij 5G naj bi zakasnitveni časi v omrežjih 5G padli celo na 1 ms. Tehnično je sicer mogoče takšne antene uporabiti tudi v omrežju 4G, kar je leta 2016 dokazalo japonsko podjetje Softbank.
Kaj to pomeni za igranje iger?
Hitrost dostopa v internet za igranje iger ni presodnega pomena. Kaže se v času potrebnem, da se naložijo podatki za zagon igre ali njenega naslednjega nivoja. Čeprav je čakanje zoprno, ne vpliva presodno na igralno izkušnjo oziroma vsaj ne tako drastično kot zakasnitveni časi. Krajši dovolijo natančnejše umeščanje likov ali merjenje v prvoosebnih strelskih igrah, igrah boja do zadnjega in še posebej v borbah. Dodatnih 10 do 20 ms v teh namreč dodobra pokvari izkušnjo igranja. Tudi igre, ki ne zahtevajo kratkih zakasnitvenih časov, bodo lahko izkoristile prednosti novejšega omrežja, saj bodo zakasnitve stabilnejše.
Kadar opazite neskladje v zakasnitvenih časih v brezžičnih omrežjih, je najbolj pogost vzrok v tekmovanji naprav za omejene vire – zmogljivosti oddajnika oziroma razpoložljiva časovna okna za komunikacijo. Manj je hkratnih uporabnikov, več vam omrežje nudi in v tem grmu leži zajec, zakaj biti med prvimi uporabniki morda ni tako napačno. Igranje iger na mobilnih napravah bo namreč eno od področji, kjer boste hitro dojeli prednosti novega omrežja.
Naslovna slika: DepositPhotos
Brez komentarjev