5G: Ali bo podeželje manj zapostavljeno?
Marjan Kodelja 16. oktobra 2020 ob 06:07

Področja z manjšo gostoto prebivalcev so za operaterje manj dobičkonosna, zato so kasneje (če sploh) deležna posodobitev omrežij.

Če se spomnite uvajanja 4. generacije mobilne telefonije pred slabim desetletjem, s(m)o ga bili najprej deležni prebivalci mest in naselji poleg avtocestnega križa, šele kasneje tudi drugi. Danes so zato podobno »slabo« s 4G pokrita področja Slovenije, ki so slabše izkazala tudi v zenitu omrežij 3G. Ne pomeni, da tam novega omrežja ni ali da storitve niso boljše, temveč, da razkorak v kakovosti omrežja med mesti in podeželjem ostaja približno enak. Bo 5G prekinil s takšno prakso?

Vse se suče okoli frekvenc

Razumevanje potenciala omrežja 5G se spet vrti okoli frekvenc. Bistvena prednost pred starejšimi mobilnimi tehnologijami je namreč podpora širšega frekvenčnega prostora. Preprosto povedano, 5G bo imel na voljo širšo pot za prenašanje podatkov od »poti«, ki so na voljo starejšim tehnologijam. Poleg običajnega razvoja procesorjev in drugih polprevodniških elementov, ki so zmogljivejši, bolj občutljivi in učinkovitejši.

Frekvence pod 6 GHz si nova tehnologija deli s starejšimi, vendar so zaradi vsega omenjenega hitrosti prenosa podatkov višje, zakasnitveni časi pa krajši. Oboje je pomembno za dvig kakovosti storitve, ki ga občuti uporabnika. Področje 700 MHz bo še posebej pomembno za podeželje. Bazna postaja, ki oddaja v tem frekvenčnem pasu ima veliko daljši doseg od postaj na višjih, medtem ko bo tehnologija 5G poskrbela za ostalo. Večji doseg pomeni večje področje pokrivanja in več uporabnikov v njem, a kljub temu lahko pričakujemo, da bodo storitve na odročnih delih Slovenije boljše, kot so zdaj. Večje izboljšanje sicer nudijo srednje frekvence, katerih slabost so krajši. Da bi z njimi pokrili vsak kvadratni centimeter ozemlja, je malo verjetno, saj bi to zahtevalo gradnjo velikega števila novih baznih postaj. Niso ravno poceni, zato jih gradijo na komercialno zanimivih področjih. Če predpostavimo, da bo pokrivanja bazne postaje omrežja 5G na srednjih frekvencah podobno razdalji postaje omrežje 4G, bodo zaradi novejše tehnologije boljšo kakovost storitve deležni tudi uporabniki na robovih pokrivanja. Z drugimi besedami. Če nekje sprejemate signal omrežja 4G in vam to nudi hitrosti nekaj megabitov, bodo v omrežju 5G malce višje.

Uporabnikom na odročnih področjih, ki imajo na voljo signal omrežja 4G, vendar zaradi oddaljenosti do bazne postaje niso velike, bo omrežje 5G te vsaj malo dvignilo in obenem zagotovili stabilnejšo povezavo in krajše zakasnitvene čase.

Milimetrskih valov na podeželju ne bo?

Frekvence nad 24 GHz sprožajo največjo zaskrbljenost med državljani, čeprav je njihova uporaba pri nas še relativno oddaljena. Zaradi širokega kanala bodo hitrosti tam sicer brutalne, vendar imajo hkrati kar precej slabosti. Domet signala je kratek, ne prebije zidov in se tudi ne ukloni okoli ovir. Se pa odbija od vsega trdega, kar omrežje izkoristi za povezavo med postajo in na primeru uporabnikom za vogalom. To zahteva posebne antene z usmerjenim signalom (masivne antene MIMO) in vse skupaj morajo podpirati še telefoni.

Na »običajnem« podeželju nobeden od operaterjev ne bo gradil omrežja na milimetrskih valovih, ker se mu to preprosto ne bo splačalo. So izjeme. Ena od prednosti omrežja 5G je možnost uporabe le tega v poslovne namene. Podjetje bo lahko zasebno omrežje zgradilo ali ga bo zanj zgradil operater na svojih površinah. Druga izjema so velike kmetijske površine. Sadovnjak, v katerih ima vsako drevo tipalo, ki ga kot dežnik pokriva omrežje 5G v rešitvi pametne kmetije. Na ta način lahko omrežja 5G v milimetrskem področju vzniknejo povsod, vendar uporabniki ne bodo imeli veliko, kajti zanje in za njihove naprave bodo nedostopna.

Usmerjene povezave

Kaže se še ena možnost uporabe milimetrskih valov – nadomestek za hiter domači ali poslovni internetni priključek, ki bi v nekaterih primerih uporabna tudi izven področij z visoko gostoto prebivalstva. Možno je namreč oblikovati umerjeno povezavo med bazno postajo in višje nameščeno anteno, na primer na strehi hiše in tako tudi na daljši razdalji doseči visoke hitrosti prenosa. Omrežja na milimetrskih valovih že delujejo v Ameriki in tam so s poskusi ugotovili, da uporabne hitrosti dosežejo na razdalji do 4 km. Mnogo dlje kot v primeru komunikacije postaje s pametnih telefonov v roki uporabnika. Usmerjena povezava je primerna še za operaterje, ki ne ponujajo fiksnega priključka v internet, ker nimajo lasnega kabelskega omrežja, a bi prav tako radi to počeli. Podobno sicer operaterji omejeno počnejo v omrežju 4G, vendar jim bo omrežje 5G zaradi višjih hitrosti, nižjih zakasnitvenih časov in večje kapacitete omogočilo več manevrskega prostora.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Omrežje 5G bo na nizkih in srednjih frekvencah prineslo izboljšavo mobilnih storitev tudi na podeželju, vendar ne takoj. Izraba milimetrskih valov, ki obetajo največ, tam ni verjetna, ker se operaterjem preprosto ne bo splačala. Pravzaprav nič novega. Kot so se postopoma širila starejša, se bo širilo tudi omrežje 5G.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja