Telemach je nadgradil paket samostojnega interneta na hitrost 300 dotočno in 100 megabitov na sekundo odtočno, kar ponovno poraja vprašanja, ali je oziroma v kolikšni meri je mobilno omrežje pete generacije (5G) alternativa optičnim priključkom?
Nedvomno je cena dobrih 37 evrov zanimiva, saj moramo približno toliko odšteti za mnogo počasnejši samostojni optični priključek. A ko gre za mobilni prenos podatkov, zgolj hitrost ni dovoljšno merilo. Še dvoje morate upoštevati oziroma, če je mogoče, preveriti, preden na mobilni dostop obesite celotno domače omrežje. Kolikšne so dejansko dosegljive hitrosti v različnih urah dneva in vremenskih pogojih, in kakšna je zakasnitev (latenca), izražena v milisekundah. Na oboje vplivajo oddaljenost od bazne postaje, njena zasedenost in vremenski pogoji. V dežju in megli morebiti hitrost ne bo obljubljeno visoka. Na ta vprašanja vam nihče ne more teoretično odgovoriti. Pomaga le preizkus na licu mesta. Torej tam, kjer želite imeti mobilni dostop.
Hitrost 300 megabitov pogosto predstavljajo kot zlato sredino sodobnih širokopasovnih paketov. Na papirju deluje prepričljivo, toda kaj takšna številka dejansko pomeni. Ob upoštevanju, da želimo stabilno povezavo, ki prenese več hkratnih opravil, ne da bi pri tem trpela uporabniška izkušnja.
Najprej osnovna pretvorba. Hitrost 300 megabitov na sekundo pomeni približno 37,5 megabajta na sekundo. To je uporabnejša številka, saj večina datotek uporablja bajte. V takšnem okviru postanejo primerjave precej bolj oprijemljive. Glasbeni album velikosti okoli 85 MB prenesete v približno dveh sekundah. Film v visoki ločljivosti, velik približno 4 GB, v okoli dveh minutah. Pri 4K-vsebinah, kjer velikosti hitro presežejo 20 GB, govorimo o devetih minutah. Tudi večje igre, denimo 50 GB, prenesete v dobrih dvajsetih minutah, če povezava deluje optimalno.
V praksi to pomeni, da je 300 megabitov dovolj za večino tipičnih scenarijev. Pretakanje videa v ločljivosti 4K praviloma zahteva okoli 25 megabitov na tok. To pomeni, da lahko v teoriji hkrati deluje deset ali več takšnih prenosov. Realnost je sicer nekoliko drugačna, a tudi ob upoštevanju rezerv ostane dovolj prostora za več zaslonov v istem gospodinjstvu. Podobno velja za spletne igre, kjer absolutna hitrost ni tako kritična kot stabilnost in nizka zakasnitev, a višja pasovna širina skrajša čase prenosov posodobitev.
Zato 300 megabitov ni absolutna garancija izkušnje, temveč zgornja meja, ki jo je treba znati izkoristiti. V urejenem domačem omrežju, z ustrezno opremo in premišljeno postavitvijo, takšna hitrost pokrije skoraj vse potrebe povprečnega gospodinjstva. Ko pa se zahteve povečajo ali infrastruktura zaostaja, številka hitro izgubi del svojega pomena.
Brez komentarjev