Dobro smo jo odnesli, saj so bili skoki podatkovnih količin večji od običajnih rezerv v kapacitetah telekomunikacijskih omrežij.
Obremenitev interneta je bila zaradi zabave, dela in učenja na daljavo veliko večja od običajne letne rasti zaradi povečanega zanimanja za podatkovno zahtevnejše storitve in dosegljivosti naprav s hitrejšimi komunikacijskimi vmesniki. Kljub temu operaterji zagotavljajo, da razen manjših incidentov večjih težav niso zaznali, kot pravijo, ker so v preteklosti dovolj investirali v nadgradnje omrežij. Ker veliko časa preživim za računalnikom, bi se s tem večinoma strinjal, čeprav sem občasno opazil padec hitrosti brez nekega jasnega vzroka. A ti zastoji nikdar, vsaj po mojem vedenju, niso bili pretirano dolgotrajni.
Zdravstvena kriza je spremenila navade in naše razumevanje hitrosti ter stabilnosti internetnega priključka. Lani ob takem času je bilo večini vseeno, kakšen je priključek, saj je zadoščal. Takisto si nismo pretirano belili glave z asimetrijo hitrosti, ker nam nižja hitrost v internet ni povzročala težav. Video konference so stvari obrnile na glavo. Še posebej, ko jih na enem domačem priključno istočasno poteka več – vsak družinski član sodeluje v svoji. Starejši tipi priključkov, v mislih imam predvsem tehnologije xDSL, so se v primerih večje oddaljenosti med uporabnikom in centralo izkazali za manj primerne v novi digitalni normalnosti. Drugače povedano. S hitrostjo 1 Mb/s v smeri od nas si ne moremo več veliko pomagati – naložba v hitrejši priključek je v takšnih primerih (skoraj) nujna. Predvsem na povezavah, ki to dopuščajo, so operaterji, najprej Telemach, nato pa še Telekom Slovenije in T-2, konkretno povišajo hitrosti v naročniških paketih.
Epidemija je pospešila digitalizacijo poslovanja in do neke meri zasebnega življenja. Veliko storitev so preselili na splet in ker so bile del pomladi in jeseni dostopne le tam, so se opogumili in jih začeli uporabljati tudi najbolj skeptični uporabniki. V Telemachu so to zaznali kot povečanje uporabe internetnih storitev predvsem v dopoldanskem času, največ preko domačih brezžičnih omrežij. Spomladi se je podatkovni promet v fiksnem omrežju povečal za 40 odstotkov, jeseni pa za malo več kot 100 odstotkov. Razlogi so kajpada delo in učenje na daljavo ter spremljanje športnih dogodkov. Pred pol leta so zabeležili porast še na mobilnem delu, za 25 odstotkov, medtem ko je ta del jeseni izostal. Doma očitno raje uporabljamo fiksni internetni priključek kot mobilno alternativo. Zanimivo je, da so sočasno zaznali še porast uporabne mobilnih govornih storitev – 60 odstotkov več spomladi in 20 odstotkov jeseni, kar kaže, da ko ljudje ostajajo doma, več telefonirajo preko pametnih telefonov. Morda zato, ker je klasičnih stacionarnih telefonov vse manj.
Na splošno podatkovni promet iz leta v leto raste sorazmerno z vse bolj podatkovno zahtevnimi storitvami, kot posledica spremenjenih navad uporabnikov. V Telemachu trdijo, da to zahteva nenehno analiziranje, načrtovanje in preventivno širjenje zmogljivosti omrežja ter trud za izboljševanje storitev. Ker so se sproti prilagajali in po potrebi povečevali kapacitete, so tudi v tem čudnem letu uspeli brez večjih težav zagotavljati storitve, kot so prepričani, na visoki ravni. Občasno je in lahko na določenih manjših področjih pride do težav, ki pa so v pretežni meri posledica izpadov električnega napajanja ali vremenskih razmer.
V senci pandemije so se operaterji pričeli pripravljati na gradnjo omrežja 5G. Najdlje je šel Telekom, ki je izrabil obstoječe frekvence 4G, da je nekatere prednosti nove tehnologije že omogočil uporabnikom s pravimi telefoni, medtem ko drugi čakajo na podelitev novih frekvenc. Ker bo do tega prišlo v nekaj mesecih, bo leto 2021 morda še bolj kot letošnje zaznamovala fraza »5G«.
Naslovna fotografija: DepositPhotos
Brez komentarjev