Graditeljska zabava za prgišče dolarjev
Marjan Kodelja 11. januarja 2018 ob 17:13

So trenutki, ko naletiš na novo zadevo, usta ostanejo široko odprta, možgani pa že mrzlično iščejo načine uporabe. Par, tu bi Američani vstavili grdo besedo na črko f, mi pa na k, dolarjev za tiskano vezje, ne dosti večje od pisemske znamke. ESP8266 ni neznanec na področju graditeljev elektronskih naprav, čeprav dolgo časa ni bilo dokumentacije. Bila je, a v kitajskem jeziku. Ko so jo prevedli, se je začelo.

Modul ESP8266 je tip naprave, ki jih označujemo s kratico UART. Univerzalni asinhroni sprejemnik in oddajnik, zgrajen okoli sistema na čipu (SoC) Tensilica Xtensa LX3 (procesor). V osnovi je most med serijsko žično podatkovno povezavo (komunikacijo) in brezžičnimi standardnimi omrežji Wi-Fi. Vgrajena strojno-programska oprema podpira preprosto zbirko ukazov (AT command set) za konfiguracijo in nadzor modula. To pa še ni vse. Procesor oziroma sistem na čipu lahko programiramo, kar pomeni, da modul ni le pretvornik dveh oblik komunikacije, temveč mikrokrmilnik z vmesnikom Wi-Fi. V zmogljivosti ga ni mogoče primerjati z Arduinom, a vseeno. Poleg vsega naštetega ima namreč še nekaj splošno uporabnih vhodno-izhodnih priključkov (GPIO). Ni jih veliko, a vseeno dovolj za marsikaj. Ko smo že pri krmilniku Arduinu. Eden od projektov uporabe modula je povezava Arduina z omrežjem Wi-Fi.

Na bistveno vprašanje pa še nismo odgovorili. Imamo poceni in obenem majhno vezje, ki se lahko vključi v omrežje Wi-Fi. Kaj pa lahko z njim naredimo? Kratek odgovor je: marsikaj. Serijsko komunikacijo (voda Tx in Rx) lahko speljemo prek brezžičnega omrežja nekam drugam, na primer na računalnik. Na priključke GPIO lahko na primer priključimo tipalo temperature in vlažnosti, potem pa nekaj teh razmestimo po stanovanju. Na računalniku pa prek spletnega vmesnika opazujemo meritve. Če v vlogi krmilnika ni dovolj zmogljiv, uporabimo Arduino, modul pa tega poveže v brezžično omrežje. Vse je odvisno, kaj hočemo, koliko časa imamo, da se s tem igramo, in kako sposobni smo, da vse skupaj sprogramiramo in izdelamo uporaben paket. Sicer je vse skupaj videti zapleteno, a v resnici ni. Graditelji pravijo, da je z modulom dokaj enostavno delati, veliko pa je tudi že narejenega in objavljenega na spletu.

ESP8266 se je na zahodnih trgih pojavil leta 2014, različica 8285 pa ima še 1 MB velik pomnilnik tipa flash. Še zmogljivejši pa je modul ESP32. (http://espressif.com)

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja