Xbox One S: Skoraj idealna konzola
Matjaž Ropret 13. decembra 2016 ob 12:54

Čas za nakup igralne konzole je odličen. Četudi sta v igri samo dva resna konkurenta, dokler s svojo novo pogruntavščino pomladi ne uradi Nintendo, sta tako Playstation 4 kot Xbox One res izpopolnjeni napravi za dobro ceno. Težko se je nad čem pritoževati. Microsoftov Xbox One S je v moji dnevni sobi slaba dva meseca, kupil sem ga prvi dan, odkar je v prišel v trgovine, in po urah zabave z njim z gotovostjo trdim, da je eden od resnih kandidatov za »gadget« leta.

Igralne konzole sredi prodajnega cikla tradicionalno doživijo rahlo osvežitev. Ampak tokrat sta šla Microsoft in Sony precej dlje kot v prejšnjih generacijah, ko sta malo spremenila ohišje, dodala večji disk in podobne malenkosti. Letošnje nadgradnje so bistveno večje, najbolje pa jih povzemajo kratice 4K in HDR. Vsaj za Xbox One S velja, da je zadeva blizu perfekcije pri dani osnovi in ceni. Jasno, lahko bi naredili še boljšo konzolo in tudi napovedujejo, da jo bodo, saj čez eno leto prihaja Project Scorpio, ampak to je zaenkrat še oddaljena, pa verjetno tudi precej dražja prihodnost.

Konzola je zdaj bistveno elegantnejša kot je bil prejšnji Xbox One, plošček pa prijetnejši za držanje.
Konzola je zdaj bistveno elegantnejša kot je bil prejšnji Xbox One, plošček pa prijetnejši za držanje.

Seveda je najlažje pri izdelkih, kot je izboljšani Xbox One, trditi, da bi morali biti taki že na začetku. Verjetno bi bili, če bi se dalo ali če ne bi proizvajalec lovil cene. S je bistveno manjši, ima vgrajen napajalnik, po novem ni več tradicionalno črn (standardno je bel, v določenih omejenih različicah pa tudi drugih barv), malenkost tišji in zmogljivejši, predvaja ploščke UHD blu-ray, prikazuje sliko v ločljivosti 4K (2160p) in zna na ustrezen televizor pošiljati signal HDR, če je vsebina prava. Kaj od tega bi Microsoft lahko udejanjil že pred tremi leti je stvar debate, verjetno so komponente v tem času uspeli nekoliko zmanjšati, da je lahko ohišje bolj estetsko in zasede manj prostora. Za obe zveneči kratici pa je bilo takrat še malo prezgodaj. Danes sta realnost, v prodaji so skorajda samo še televizorji z ultravisoko ločljivostjo, pa tudi za visok dinamični razpon je podpore vse več. Kdor si (že) lasti televizor 4K, bi vsekakor ob nakupu konzole moral imeti v izboru samo Xbox One S ali PS4 Pro. Ostale, kljub temu, da vsi Playstationi četrte generacije po novem podpirajo HDR, so ostale zadaj, v dobi ločljivosti Full HD.

V osnovi je novinka še vedno enaka konzola, zmogljivosti so le za malenkost večje, pač toliko, da prebavijo ločljivost 4K. Ampak na vseh Xboxih One tečejo iste igre, razlika je lahko samo v lepšem prikazu na modelu S. Tudi vmesnik je že znan, ampak tudi ta v lepši, bolj čisti izvedbi, ker je ločljivost, če uporabnik tako nastavi, vedno 2160p (torej 4K oz. UHD). Možno je celo nastavljati barvno globino zaslona (8-, 10- ali 12-bitno). Kot rečeno, prikaz je vedno v 2160p, tako v izbirnikih, kot v igrah. Te so res v osnovi narejene za ločljivost 1080p, a konzola izvaja sprotno pretvarjanje v višjo ločljivost. V tej zna vsebine predvajati tudi Netflix, tiste, ki so na voljo v 4K, ne pa (še) Youtube ali Amazon Prime Video, ker njuni aplikaciji še nista ustrezno prilagojeni.

Predvsem motivi niso presvetljeni, čeprav je slika zelo svetla.
Predvsem motivi niso presvetljeni, čeprav je slika zelo svetla.
Filmi s ploščkov UHD blu-ray izgledajo res lepo.
Filmi s ploščkov UHD blu-ray izgledajo res lepo.

Opazno razliko naredi tudi HDR. Iger z njim še ni veliko, tiste, ki so, recimo Forza Horizon 3, pa izgledajo res fantastično. Preprost drsnik za nastavljanje učinka HDR hitro pokaže razliko. Z vključenim tem načinom se vidi veliko več podrobnosti, manj je presvetlitev, četudi je slika svetlejša kot brez visokega dinamičnega razpona. Pa tudi barve so bolj žive in v temnih predelih ostane več detajlov. Je pa res dogajanje večino časa tako hitro, da ni mogoče uživati v vsaki posamezni sceni in njeni lepoti. Filmov na nosilcih UHD blu-ray je za zdaj dokaj malo, vsak naslov stane približno 30 evrov in niso vsi posneti z višjo dinamiko. Je pa Xbox One S ena najcenejših možnosti za njihovo predvajanje, ob tem, da je zraven še konzola in večpredstavnostni predvajalnik. Ne dvomim, da je prihodnost gledanja filmov in serij v pretakanju s spleta in da se ploščki počasi poslavljajo, ampak za zdaj je Microsoftova konzola zelo primeren pripomoček za občasno izvabljanje vzhičenosti med filmskimi večeri. Je pa konzola med predvajanjem teh ploščkov precej glasna, kar je presenetljivo, ker je pri igrah in ostalih opravilih dejansko bistveno tišja od predhodnice. Če je film ustrezno na glas, to seveda preglasi ventilator v konzoli.

Igralni plošček je rahlo prenovljen. Je za odtenek prijetnejši in bolj hrapav na zadnji strani. Predvsem pa ima daljši doseg in bluetooth, zaradi česar ga je mogoče uporabljati tudi z drugimi napravami, denimo igričarskim prenosnikom.  Vanj je mogoče vtakniti še slušalke, da igralec ne moti ostalih v stanovanju, ki že spijo. In če imajo slušalke vgrajen mikrofon – delujejo vsake, priložene pametnim telefonom –, se lahko pogovarja s Cortano. Seveda v angleščini. Baterije se splača hitro zamenjati za kakšne polnilne, ker ne zdržijo prav veliko celonočnih igralnih seans.

Skupaj z novo konzolo so Microsoft in partnerji začeli s pravo ofenzivo novih iger, naslovov je veliko, ni pa velike raznolikosti v zvrsteh. Prevladujejo strelski pohodi (Gears of War 4, Titanfall 2, …), dirkanje (Forza Horizon 3, WRC 6, …) in igre z žogo (Fifa 17, PES 2017, NBA 2K17). Seveda pa se da najti tudi marsikaj drugega, od arkad do miselnih iger in strategij. Če me kaj moti pri tej igričarski platformi, je to nerazumno pogojevanje nadgradenj. Če je na voljo nadgradnja za konzolo, jo je treba namestiti takoj, drugače je zadevo mogoče uporabljati samo v nepovezanem (off-line) načinu. Nadgradnja pa lahko traja tudi pol ure in več. In če je na voljo update za igro, ga je tudi treba namestiti, preden se sploh lahko začne igranje. Paket je lahko velik pet in več gigabajtov. Nasploh so igre ogromne. Posamezna lahko na disku zasede 50 GB in če je treba to potegniti s spleta, lahko traaaja, četudi je večino iger mogoče pognati že nekje na polovici pretakanja. Za uživanje s to konzolo je priporočljivo imeti hiter priključek v internet in speljan kabel do nje ali pa vsaj 5 GHz brezžično omrežje. In resnejši igričarji naj posežejo vsaj po različici s terabajtnim diskom. Osnovna ima 500 GB.

Način HDR lahko prikaže več podrobnosti, ob tem, da je slika svetlejša in bolj barvita.
Način HDR lahko prikaže več podrobnosti, ob tem, da je slika svetlejša in bolj barvita.

Microsoft Slovenije še vedno ne priznava kot države, kjer bi bilo legitimno uporabljati Xbox. Vseeno pa ni problema, če igralec izbere Nemčijo, Veliko Britanijo ali kakšno drugo državo. Fino je samo, če ima kreditno kartico iz te države, drugače se lahko kaj zaplete pri nakupih v trgovini za aplikacije in igre (store).  Zadeve v osnovi delujejo, niso pa prilagojene naši državi, vključno z navidezno pomočnico Cortano. Zanimivo je, da je mogoče celo kupovati in gledati filme in serije, ki pa bodo, če je kot država nastavljena Nemčija, večinoma sinhronizirani, torej neuporabni.

Po mojem mnenju je Xbox One S trenutno optimalen nakup med konzolami. Za 300 evrov, kolikor zadeva z eno igro stane v tujini (v Sloveniji je običajna cena 320 evrov), v kakšnih akcijah še za manj, noben Playstation ne ponuja toliko. Stari Xbox One je konkretno slabši, zato je v vsakem primeru vredno dati tistih nekaj evrov več za novi model. Playstation 4 Pro za 400 evrov prinaša večjo zmogljivost in igre v 4K (ne pa predvajanja ploščkov UHD blu-ray), ampak sto evrov predstavlja že za tretjino višji strošek nakupa, kar si bodo verjetno znali osmisliti samo najbolj zagreti igričarji. Za vse ostale, željne cenovno dostopne dnevnosobne zabave z res lepo sliko, pa je nova škatla x idealna izbira.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja