Windows za ARM bi lahko bila glavna Microsoftova zgodba leta 2017
Matjaž Ropret 12. decembra 2016 ob 09:50

Operacijski sistem Windows je zgodovinsko povezan z Intelovimi procesorji, za navezo je se prijelo ime Wintel in je bila nekoč najmogočnejša v računalniškem svetu. Toda v zadnjih letih so prevladale mobilne naprave, ki temeljijo na procesorjih Arm. Microsoft je ob izidu Windows 8 že poskusil tudi s posebno izdajo Oken, ki je podpirala te procesorje, in pogorel. Naslednje leto prihaja nov, bolj obetaven poskus.

Takratni Windows RT je bil popolnoma nov operacijski sistem, ki ni podpiral obstoječih okenskih programov, čeprav je izgledal zelo podobno, z lažnim namizjem vred. Ker zanj tudi ni bilo uporabnih aplikacij, so ga kupci ignorirali, kmalu pa ga je nehal razvijati tudi sam Microsoft. Tokratni poskus bo drugačen. Skupaj s Qualcommom bo največji izdelovalec programske opreme na novo sprogramiral podporo za procesorje ARM. Ta Okna pa bodo s pomočjo posnemovalnika (emulatorja) lahko brez kakršnih koli prilagoditev poganjala 32-bitne okenske programe (x86), ne bo pa podpore za 64-bitne (x64). To na srečo ni velika omejitev, saj praktično vsi programi še vedno obstajajo v 32-bitni inačici. Kakšna bo hitrost bomo seveda še le videli, v prvih Microsoftovih videih Photoshop teče dokaj gladko, vendar se na tak demo ne moremo zanašati. Zagotovo bo procesor Snapdragon 835, ki bo kot prvi podprt, precej zmogljiv. Ali so sposobnosti Armovih arhitektur dejansko že na ravni Intelovih, pa bo se bo šele pokazalo v neposredni primerjavi. Microsoft obljublja tudi podporo za periferijo (miške, tipkovnice, tiskalnike, kamere, …) in uporaba procesorjev Arm bi morala, ob dobrem programiranju, pomeniti daljše trajanje baterije.

Zadeva bi lahko v teoriji prinesla kar nekaj prednosti. Poleg baterijske vzdržljivosti bi lahko bili taki računalniki precej tanki (procesorji Arm ne potrebujejo aktivnega hlajenja) in imeli dobro povezljivost v mobilna omrežja. Mogoče bi takrat križanci med tablicami in prenosniki končno res dobili smisel. Če bodo zmogljivosti ustrezne, bi lahko tudi ponujali boljše razmerje med ceno in kvaliteto kot prenosniki z Intelovimi čipi Core M, ki so pri največjem proizvajalcu procesorjev namenjeni doseganju daljšega trajanja baterije ob še vedno spodobni hitrosti. Nikakor pa niso poceni. Kombinacija Oken za Arm in Snapdragona bi tudi lahko rešila izdelek, kot je Lenovo Yoga Book, ki kaže veliko potenciala, a ima zdaj popolnoma neustrezen procesor Intel Atom X5. S Snapdragonom seveda ne bi bilo problema na androidni strani, v Oknih pa bi tudi moral biti hitrejši od precej povprečnega Atoma. S podporo za še kakšne cenejše procesorje ARM – Snapdragon 835 bo paradni Qualcommov model prihodnje leto – in razumnimi cenami za licence bi se lahko Microsoft končno vmešal tudi v cenovni razred, ki ga zdaj vse bolj prevzemajo chromebooki. Tudi tam bi lahko bile zmogljivosti boljše, predvsem pa uporabnost veliko večja, ker bodo na voljo vsi programi, Googlov Chrome OS pa je v osnovi spletni brskalnik in nič več. Verjetno pri Microsoftu računajo tudi na nov poskus s pametnimi telefoni, ampak mislim, da bi bilo bolje, če se osredotočijo na prenosnike in tablice z dodatki, kot pa na forsiranje Oken na Surface phone ali kaj podobnega.

Zdaj lahko samo upamo, da bo Microsoftu uspelo spisati učinkovito kodo, in da se je korporacija dokončno otresla stare navade večmesečnega ali celo večletnega zamujanja rokov. Okenska podpora za ARM in s tem dodatna konkurenca pri cenejših in ultratankih prenosnikih bi bila še kako dobrodošla.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja