Vsi slovenski mobilni operaterji zanemarjajo potnike na vlakih
Matjaž Ropret 12. maja 2016 ob 11:00

Zadeva je pereča že leta, stanje se komaj kaj izboljšuje, operaterji pa ves čas odgovarjajo enako – nimamo načrtov za pokrivanje železniške proge. Tako so potniki na slovenskih vlakih še naprej prepuščeni na milost in nemilost narave in potovanja signala po ozkih dolinah, skozi katere se vijejo (tudi že precej zastareli) tiri.

Konfiguracija večine železniških prog v naši državi, ki so speljane nekje ob rekah, čez polja in ujete med griče in hribe, pomeni samo eno – signal na vlakih je šibek. Še posebej, ker tudi kovinski vagoni ne pripomorejo k njegovemu nemotenemu prodiranju v notranjost. Seveda ni povsod slabo, v večjih krajih in njihovi bližini, pa tudi v kakšnih manjših, je pri vseh treh (infrastrukturnih) operaterjih čisto spodoben lte. Včasih mogoče samo umts, ampak še vedno v redu za brskanje po spletu, mogoče malo manj za pretočni video (youtube, netflix, itd). Ko pa gre proga skozi gozdnate, obvodne in druge predele, kjer se operaterjem ne zdi vredno postavljati baznih postaj in do njih nekako speljati podatkovnega toka (ali s kabli ali brezžičnimi povezavami), ali ko naravne ovire zaustavijo signal, ki v bližnjih naseljih sicer je, ostane potnikom samo pretežno neuporaben edge (2g). Mogoče so za nekaj časa celo brez omrežja.

Daljšega videa se na vlaku ne da nemoteno pogledati

Sam poznam razmere na gorenjski progi, ampak so težave tudi drugod – na štajerski, bohinjski in ostalih odsekih. Od Ljubljane proti Jesenicam je prvi mrk že med Vižmarjami in Mednim. Naslednji med Medvodami in Škofjo loko, še posebej v Retečah. Potem je v redu do Kranja, od tam do Podnarta je čista črna luknja, od Podnarta do Radovljice ali Lesc tako tako, potem pa se zadeve kolikor toliko normalizirajo. Ni pri vseh operaterjih enako in pospešena gradnja omrežij lte v zadnjih dveh letih je malo izboljšala situacijo, še vedno pa je ta daleč od tega, da bi se dalo med vožnjo od Ljubljane do Radovljice, ki traja kakšnih 55 minut, pogledati polurno epizodo nadaljevanke. Ker ustreznega signala za hiter internet ves čas zmanjkuje. Vsaj kot potnik na gorenjski progi, mogoče je kje drugje kaj bolje, za zgled ostalima ne morem izpostaviti nobenega od treh ponudnikov. Ja, Simobil je precej izboljšal svojo pokritost, a ima še vedno luknje, največjo seveda tisto ob Savi od Kranja gor. Pri Telekomu je občutno preveč padanja na edge za vodilnega operaterja, Telemach pa je z zadnjimi nadgradnjami prišel celo do boljše pokritosti kot druga dva, ampak samo, če se peljem proti Ljubljani. Takrat signal vztraja na lte ali 3g, dokler ga povsem na zmanjka. V obratni smeri pa sredi odseka med Kranjem in Podnartom preklopi na nacionalno gostovanje pri Telekomu, kar seveda pomeni edge, in na njem vztraja vse do Lesc, kjer končno spet najde lte. Neuporabno, torej.

Zakaj so postavili gsm-r?

Najbolj žalostno pri vsem skupaj je to, da so Slovenske železnice lani dogradile in menda tudi vključile sistem gsm-r. Z njim spremljajo, kako se po progah gibljejo vlaki, zanj pa so ob celotni progi potegnili (optični) kabel in postavili stolpe za bazne postaje. Vse to bi, o tem sem prepričan, lahko uporabili tudi operaterji in dobro pokrili celotno železniško omrežje s signalom lte. Ampak do zdaj nismo slišali prepričljivega razloga, zakaj ne pridejo zraven. Operaterji pa se komentiranju teme gsm-r izogibajo, saj da je to stvar Železnic. Tam za letos poleti napovedujejo začetek ponujanja (kolikor toliko) hitrega internetnega dostopa čez brezžično povezavo (wi-fi), kar je pohvalno, ampak prinaša dodatni nivo prijavljanja v omrežje, ki ga ob dobri pokritosti in današnjih naročniških paketih s kar veliko vključenimi gigabajti ne bi bilo treba.

Najbolj cinična razlaga kakšnega predstavnika operaterjev, zakaj še vedno ne bodo pokrivali železniških prog, sem slišal prejšnji teden na Telekomu. Oni da gradijo omrežja tam, kjer je večja koncentracija uporabnikov. Možakar se očitno že zelo dolgo, mogoče še nikoli ni peljal z vlakom. Ker če bi se, bi vedel, da so (presenetljivo) precej polni in da potniki na njih pretežno buljijo za manjše in večje zaslone. Skratka, visijo na telefonih! Če to ni koncetracija uporabnikov, naj mi kdo pojasni ta pojem. In če se zanje čisto ekonomsko gledano ne splača urediti primernega signala, se ga splača zaradi odnosa in imidža.

Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja