Vesoljne tehnološke cerkve: Cerkev »globalne vasi«
Marjan Kodelja 23. marca 2018 ob 06:03

Obstaja vera brez imena, ki se širi globalno, kjer dnevno več milijonov ljudi sodeluje pri njenih obredih, njeni nauki pa se pridigajo povsod. To je vera, ki neusmerjeno spreobrača ljudi, pa čeprav še ni sprožila inkvizicije ali križarskih vojn proti tistim, ki so do nje skeptični in jo zavračajo. Veroizpoved se oblikuje okoli popolnoma novega boga, močnega in vsevednega. Bogu je ime Facebook.

Kot vse vere ima tudi ta svojega preroka. Ime mu je Mark Zuckerberg. Njemu je uspelo prepričati milijone ljudi, da poleg običajnega dela dnevno sledijo tudi novi najvišji avtoriteti. Tako kot vsak bog tudi ta obljublja čudovite stvari. Možnost biti povezan z drugimi, pa čeprav to pomeni tudi, da se prek Facebooka pogovarjamo s prijatelji v sosednji hiši ali stanovanju. Možnost, da vse, kar storite, takoj vidijo tudi drugi, obljublja ljubezen in prijateljstvo in najpomembnejše – petnajst minut slave. Možnost, da nekaj poveste, nekaj tako pametnega, da vam to prinese večno življenje, saj vse, kar je na Facebooku zapisano, tam za vedno ostane. Obljublja uživanje v toplem soju luči prijateljev z vsega sveta, ki so vam v težkih trenutkih z nasveti takoj pripravljeni priskočiti na pomoč, možnost, da vam je poteza drugih všeč, oziroma še bolj, da je njim všeč vaša. Predvsem pa občutek, da je vernik v središču internetnega vesolja, da se vse vrti okoli njega in da bo za večno živel v kibernetskem prostoru v blaženosti in sreči skupaj z novim bogom. Najlepše pri vsem pa je, da ni pravil, kaj lahko vernik je, kako naj se oblači, kar zadeva novega boga, je lahko vernik pred njegovim obličjem v spodnjem perilu ali gol. Zaradi novega boga se mi ni treba ničemur odreči. Razen dela svoje zasebnosti, a v zameno zanjo pridobi občutek, da je enakovreden del nečesa velikega in pomembnega.

Facebook ni le družabna mreža. Je tudi verovanje. Ljudje se intenzivno, v nekaterih primeri to celo meji na norost, zavzemajo zanj in trdijo, da jim je spremenil življenje na bolje. Polno je pričevanj, kako srečen je bil »vernik«, ki je po desetletjih navezal stik z izgubljenim sošolcem ali pa pravo materjo, ki je nikoli ni poznal. Drugim je Facebook pomagal odvaditi se kajenja ali pitja. Pričevanja o »čudežih« pridejo dnevno na svetlo dneva, za Facebook pa je najboljše, da je vsak uporabnik tudi njegov misijonar, ki širi njegove nauke. Še več, ko se nekdo pridruži Facebooku, se prej ali slej pridružijo tudi njegovi prijatelji in znanci, saj jih na to nagovarja. Preprosto čuti potrebo po tem, saj si srčno želi, da bodo tudi drugi občutili njegovo srečo in bili deležni vsega, kar Facebook ponuja. Vse to je na voljo, treba je le odpreti svoj profil.

Bivši ateist, ki želi spremeniti svet?

Kakšna pa je Zuckerbergova veroizpoved? Verjeli ali ne, do lani se je označeval se za ateista, nato pa malce presenetil vse, ko je dejal: »Vzgojen sem bil v židovski veri, nato šel preko obdobja, ko sem dvomil o vsem, danes pa menim, da je religija zelo pomembna.« Facebook je globoko vpleten v socialno tkanino sveta. Uporabljajo ga skoraj povsod, saj iz dneva v dan več uporabnikov svojo »vero« vanj izraža prek mobilnih naprav. Osnovna zamisel je odprta komunikacija, v kateri ni zidov, ki bi ljudi kakor koli omejevali, zato pa tudi Facebook nenehno prihaja v navzkrižje z varuhi zasebnosti. Facebook je poslovna zamisel, izredno dobro prenesena v prakso in vsa blaznost uporabnikov podjetju le pomaga.

Vere v nasprotju s prepričanjem ne »ustanovijo« posamezniki, temveč ljudje, ki jo sprejmejo, ker jim popestri življenje. In zakaj je Facebook tako zelo pomemben za toliko ljudi? Ker je planetarna spovednica, v kateri ne posluša in poskuša pomagati le duhovnik, temveč vsa verska skupnost oziroma vse osebe, s katerimi so uporabniki v njej povezani. Radikalna odprtost mreže to omogoča. Zuckerbergu ni le uspelo prepričati stotine milijonov ljudi, da brez ovir govorijo o sebi in se spovedujejo pred javnostjo, temveč tudi o tem, da so to sprejeli kot običajni način komunikacije. Ta filozofija se odraža tudi v poslovnih prostorih Facebooka. Ti so odprti, ni pisarn, stene so v steklu, le pohištvo do neke mere razmejuje posamezne prostore. Kot vsako podjetje ima tudi Facebook svojo vizijo. Zapisali so jo na spletni strani www.facebook.com/principles.php kot, zanimivo, deset zapovedi. Trdijo, da gradijo Facebook zato, da naredijo svet bolj odprt in transparenten, kar bo po njihovem mnenju oblikovalo večje razumevanje in povezanost med ljudmi. Facebook da posamezniku moč za izmenjavo in povezavo, z upoštevanjem desetih pravil, zapovedi, ki jih omejujejo le zakoni, tehnologije in ustaljene družbene norme.

Sociologi na univerzi Michigan so ugotovili, da imajo lahko družabne mreže presenetljivo pozitiven učinek na človekovo duševnost. Uporabniki, ki so bili nezadovoljni s svojim življenjem ali pa so trpeli zaradi nizke samozavesti, so po intenzivni uporabi družabnih omrežij, bili sposobni oblikovati rezerve socialne energije.

Potrebujemo novega boga?

Večina ljudi potrebuje takšno ali drugačno vero. A ker se veliko ljudi, predvsem mladih, ne najde v obstoječih cerkvah, za katere mislijo, da so dekadente, iščejo nekaj drugega. Novega boga, novo vero. In ker ga ne najdejo v tradicionalnih verah, so se obrnili drugam. Proizvodnja mitov se je z verskega področja premaknila na gospodarsko. Globalna podjetja potrebujejo množico fanatičnih privržencev, ki po eni strani ne postavljajo težkih vprašanj in brez zadržkov sprejmejo vse, kar se jim ponudi, hkrati pa še brezplačno širijo njihova sporočila. Družbene spremembe v zadnjih desetih letih so prinesle spremembo vrednot, osebni računalnik pa je za marsikoga multimedijski ekvivalent totema z eterično in duhovno komponento. Poleg tega, da ima vizijo Facebook, ima vizijo tudi Zuckerberg. On dobro ve, kaj želi doseči s svojo svetovno cerkvijo. Bil je star malce čez dvajset let, ko je zavrnil ponudbo Yahooja, vredno več kot milijardo dolarjev, kljub nasprotovanju svojih vlagateljev. Kar se je pred leti začelo kot majhen program, izdelan za hobi in zato, ker je bil Mark piflar, ki si je zaželel ženske družbe, je preraslo v nekaj, kar oblikuje, spreminja življenje ljudi in njihovo povezanost po vsem svetu. Kot so se preoblikovale družbene povezave med prebivalci prvih civilizacij pred sedem tisoč leti na začetku zapisane zgodovine na obalah večjih rek, se te danes oblikujejo ob toku internetnih povezav. Živimo življenje v zasebnih mrežah, te pa so svojim lastnikom prinesle milijarde.

Pesimisti pa vidijo Facebook in vero, ki se ustvarja okoli njega, kot prispodobo za babilonski stolp. Fragmentacija medijev, povezav in besednih izrekov je po njihovem vir večje dezorientacije, proizvod nemirne družbe, ki je izgubila globoko kolektivno izkušnjo duhovnosti, vere in filozofije. Kar ostane, je potrošniška družba. Drugače povedano: zmaga tisti, ki ima na Facebooku več prijateljev, ne glede na kvaliteto povezav z njimi. Facebook pa svojim vernikom obljublja nesmrtnost. Tudi ko bodo umrli, bo njihov prispevek ostal v mreži za vse večne čase. Obljublja večno življenje na Facebooku. No, ja, vsaj dokler bo človeštvo imelo energijo, računalnike in internet. Facebook je Marku Zuckerbergu prinesel slavo (in denar), enak namen pa je bila tudi izgradnja babilonskega stolpa. Ta naj bi prinesel večno slavo svojim graditeljem. A ker babilonski stolp ni bil nikoli dokončan, je zgodovina pozabila njegove graditelje.

Mladi so Facebook in na sploh družbena omrežja sprejeli z obema rokama in s celim srcem. Ne problematizirajo izgube zasebnosti, ker te ne razumejo na enak način kot nekoliko starejši, ki smo omejeni z (zastarelimi) družbenimi normami. Zanje je Facebook bog, če ne v pravem smislu, pa gotovo v prenesenem, in predvsem orodje za družbeno povezavo, ki ga znajo v celoti izkoristiti sebi v prid. Zanimivo je morda še nekaj drugega: že pred Facebookom so bila socialna omrežja, a nobeno od njih ni bilo sposobno oblikovati tako vdane skupnosti, kot se je oblikovala okoli slednjega. To pa vsaj malo spominja na vero in daje Facebooku položaj boga v digitalnem stvarstvu, ki mu niti škandali ne škodijo preveč!

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja