V Yahooju so do konca mislili, da je internet enak, kot je bil na začetku
Matjaž Ropret 27. julija 2016 ob 10:01

Po štirih letih neuspešnega novačenja medijskih zvezdnikov in preplačevanja startupov so lastniki nekoč glavne internetne firme Yahoo le obupali nad šefovanjem Marisse Mayer in osrednji del poslovne dejavnosti za 4,4 milijarde evrov prodali telekomunikacijskemu operaterju Verizon. Ta bo Yagoo združil s še enim zahajajočim internetnim pomembnežem, podjetjem AOL, ki ga je za podoben denar prevzel lani.

Ko smo se pred približno dvema desetletjema začeli spoznavati z internetom, je bila ena prvih vstopnih točk poleg domače matkurje altavista. Ki pa jo je kmalu za kar nekaj let nadomestil Yahoo. Tudi prvi e-poštni naslov pri tujem ponudniku smo večinoma odprli prav pri podjetju, ki sta ga l. 1994 ustanovila diplomanta na Stanfordu Jerry Yang in David Filo. V času, ko še ni bilo naprednih iskalnikov je bil Yahoo najbolj učinkovit imenik spletnih strani. In tudi dober vir novic z različnih področij. Ko so se začele svetovni splet in internetne storitve vse bolj spreminjati, Yahoo pa je vse bolj ostajal enak, je ugašala in bledela njegova pomembnost in prisotnost v zavesti uporabnikov.

Še posebej na tej strani Atlantika. Na drugi je še vedno relevanten vir finančnih in športnih, malo manj drugih novic. Za iskanje smo že zdavnaj presedlali na gugl, pa še tega zdaj nadomešča tok novic z družabnih omrežij. Prav tako smo tja preselili komunikacijo. Fotografije le še redki nalagajo v flickr, večina ostalih pa ali v klasične oblačne shrambe ali pa v (spet) Googlovo fotografsko. Platforma Tumblr, ki jo je Yahoo prevzel v času Marissine vladavine, evropskim uporabnikom ni posebej blizu. Nujnih pripomočkov ali zabavnih storitev na mobilnem področju podjetje ni razvilo. Prav tako ne navideznih pomočnic ali pomočnikov v slogu Siri. V svetu družabnih omrežij je Yahoo odsoten in pogrešljiv. Vse manjša je tudi njegova moč kot oglaševalske platforme. Medtem, ko je konkurenca razmišljala o povezovanju storitev in grabljenju čim več osebnih podatkov, o strojnem učenju in umetni inteligenci, o prisotnosti in nepogrešljivosti na vseh napravah, je Yahoo v prvi vrsti poskušal ostajati pomembna medijska hiša. Tako je ostajal kolikor toliko pomemben med uporabniki, ki se še oklepajo klasičnih osebnih računalnikov, predvsem mladina pa med nujnimi aplikacijami za mobilne naprave zagotovo ne našteje niti ene Yahoojeve.

Novi lastnik Verizon poskuša zgraditi novega oglaševalskega mastodonta. Združil bo osebne informacije o uporabnikih, ki jih že ima, s tistimi, ki jih bo pridobival prek AOL-ovih in Yahoojevih storitev. In s tem oglaševalce prepričeval, da največ ve o potencialnih kupcih in tako lahko prikazuje najbolj relevantne in učinkovite oglase. Vse skupaj vodi Tim Armstrong, ki je pred leti postavil zdaj dominantno Googlovo oglaševalsko platformo. Vprašanje pa je, če je mogoče tak uspeh ponoviti programirano in pod okriljem enega od operaterjev, ki so v zadnjem desetletju vsi imeli aspiracije sami prevzeti pobudo pri spletnih storitvah in vsebinah, a se je vedno znova izkazalo, da so pri tem popolni amaterji v primerjavi s startupi iz Silicijeve doline in drugod.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja