Umetnost popolnih in neprekosljivih bedarij!
Marjan Kodelja 27. januarja 2017 ob 08:17

Ustvarjalnost pri opisovanju novih telefonov nima meja in ko na pladnju ponujene besedne zveze za svoje vzamejo samo-imenovani mnenjski voditelji, mi pade mrak na oči.

Izobraženi kupec, ki natanko ve, kaj želi, ni pogodu skoraj nikomur, zatorej ga je treba poneumiti, da se bo pokoril edinemu pravemu življenjskemu vodilu, potrošništvu. Nič ne de, če pri tem uporabijo polresnice oziroma alternativna dejstva, ko je tkašno poročanje slikovito poimenoval Trumpov predstavnik za stike z javnostjo.

Kot kaže, ne bomo več telefonov ocenjevali po delovanju in ponujenem v soodvisnosti od cene, temveč po ustvarjalnosti piscev olepševalnih pridevnikov, s katerimi jih opisujejo. Vsi telefoni so korak pred drugimi, tako ali drugače revolucionarni ali pa navdušujejo v vseh pogledih. Kajpada pa vse delujejo bolje, kot mora, in takisto bolje od tekmecev. Bodimo veseli, da ga sploh lahko kupimo, saj je vreden čistega zlata.

Namesto da bi tokrat govoril o zmogljivosti telefona Mate 9 (to bomo storili, ko ga bodo blagovolili posoditi), ki je mimogrede zelo soliden, v vrhu trenutne ponudbe »tablifonov« če želite, a ni korak prek drugimi, ni revolucionaren in ni blažen od vseobsegajočega občestva, bom raje povedal nekaj, kar me je še posebej zmotilo. Niti ne prestavitev, ki je bila taka, da bodo »članki« nekaterih morda strokovno oporečni, po drugi strani pa pesniško navdahnjeni, temveč o načinu, kako je Huawei začel označevati pomnilnik telefona. Mate 9 ima 4 GB RAM-a in 64 GB ROM-a. Morda se bo nekaterim zdelo, da ni nič narobe. Strokovno pa je, pa čeprav lahko Huawei pomnilnik označi, kot želi. Lahko zapiše, da ima 64 GB jagod ali banan. A potem bi se jim verjetno ves svet smejal.

Kaj je narobe z oznako ROM? Veliko, če sem odkrit. Res je kratica ROM stara, izhaja iz drugih časov, ko so bili računalnike drugačni. Ampak je tudi zelo zgovorna. Pomeni namreč »le bralni pomnilnik« (read only memory). Računalniki so imeli na njem sistem in tiste osnovne podatke, ki so jih potrebovali za zagon, podatki na njem pa so se ohranili tudi, ko ni bilo električnega toka. Od tu ena od razlik med ROM-om in RAM-om, pa tudi podobnost s pomnilniki »flash«, ki so osnova pomnilnika pametnega telefona. Del tega polnilnika, tam kjer je sistem in kjer so podatki sistema, ni preprosto dostopen. Tja brez trikov uporabnik sam ne more ničesar zapisati. Drugi del pa je dostopen in če bi bil tipa »ROM« v žlahtnem pomenu te kratice, potem bi bil telefon popolnoma neuporaben. Zaradi korektnosti moram omeniti še izraz »flešati ROM«. Gre za postopek, ko uporabnik sam na zaščiteni del naloži svojo »različico« sistema, ker ne želi imeti nameščenega, vendar ta nima nič skupnega s tipom pomnilnika.

Morda ima Huawei drugačno pojmovanje za kratico ROM. Ne bi me čudilo, a po drugi strani, težko je uporabiti v strokovnih krogih uveljavljen izraz za nekaj popolnoma drugega. Pač ne gre, vsaj pri meni ne. In tudi pri nekaterih drugih strokovnjakih, ki so se na spletu že razburjali nad tovrstno površnostjo.

Sorodno

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov za edicije skupine Media24.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja