Trgovci nam bodo lahko dajali bolj relevantne in cenejše ponudbe, a jih bomo plačali z osebnimi podatki
Matjaž Ropret 28. oktobra 2016 ob 10:09

Pred časom sem kupil srajco in suknjič in na blagajni dal svojo kartico zvestobe. Med podatki, ki sem jih vpisal ob prijavi, je tudi mobilna številka. Na telefonu pa imam aplikacijo trgovca in vanjo sem prijavljen s številko te kartice. Vanjo dobim sporočilo o novi kolekciji suknjičev in kliknem, da me zanima. Ko se sprehajam po mestu, na telefon dobim obvestilo, da lahko točno ta suknjič zdaj v bližnji trgovini kupim z 20-odstotnim popustom. Zavijem v trgovino, kjer telefon odda signal po bluetoothu (t. i. beacon), da osebje takoj ve, zakaj sem prišel. Mogoče bo naslednjič kar kamera prepoznala moj obraz in opozorila prodajalko. Suknjič mi je na srečo prav, zato ga kupim, podatki o tem pa gredo v moj uporabniški račun, da bo trgovec še bolje vedel, kaj mi je všeč in mi pristoji.

Zgodba ni resnična, nikakor pa ni iz domene znanstvene fantastike. Tak odnos s kupci in način poslovanja že vzpostavljajo nekatera podjetja v tujini. Še en primer so tekaški čevlji z vgrajenim oddajnikom, ki telefonu sporoči, kdaj so dovolj obrabljeni, da je uporabniku smiselno prikazati oglase in »posebne« ponudbe za nove. Vse to spada v t. i. vsekanalno ponujanje blaga (omnichannel), ki bo po besedah svetovalcev, kot je Cosmin Costea iz Deloitta, kmalu postalo obvezno, če bo trgovec sploh želel obstati v novem, digitaliziranem svetu. »Omenjeni primeri niso prav nič futuristični, tehnologija obstaja. Nekatera podjetja to že počnejo v večjem, druga pa v manjšem obsegu,« je ob robu konference, na kateri so predstavljali rešitev SAP Hybris, povedal Costea.

Cosmin Costea. Foto SAP
Cosmin Costea. Foto SAP

En vidik tega je oprema, tudi omenjena programska, in sprememba v načinu poslovanja pri trgovcih, ker je treba povsem spremeniti način razmišljanja in povezati vse prodajne načine med seboj ter tok informacij med njimi. Drugi vidik pa je uporabniški. Da zgornji scenarij deluje, mora ponudnik imeti veliko podatkov o kupcih. Vezanih na točno določenega človeka, ne anonimiziranih. In sproti pridobivati nove. Informacije o nakupnih navadah, mere in druge fizične lastnosti, telefonska številka, e-poštni račun, verjetno domači naslov in še marsikaj bi se znašlo v taki bazi podatkov.

Verjetno se marsikdo, glede na izkušnje, kaj vse puščamo na družabnih omrežjih ali pri karticah zvestobe, sploh ne bi oziral na to. In bi bil vesel, da ima »boljšo nakupovalno izkušnjo.« Komu pa bi se vse skupaj vseeno lahko zdelo prehudo vdiranje v njegovo zasebnost.

Zame ni strašljivo, ampak uporabno. Poskušam biti odprt do različnih ponudb. Všeč mi je, če mi ponujajo prave stvari in mi s tem privarčujejo čas in denar. Strinjam se, da je nakupovanje lahko doživetje. Denimo, če grem s sinom kupit njegovo prvo kolo. Vendar ne bi imel časa za to, če bi moral v trgovini kupovati vse vsakdanje stvari, zato živila kupujem po spletu. Tam ni ničesar novega, ni doživetja. V vsakem primeru pa mora(jo) ponudniki zelo dobro poskrbeti za varnost teh podatkov,

tako je razmišljal sogovornik iz Deloitta. Zelo verjetno bo podobno pri marsikaterem kupcu. Na podoben način, z več podatki, njihovim posredovanjem različnim obdelovalcem in naprednejšo uporabo tehnologije bi lahko izboljšali tudi prikazovanje oglasov na spletu. Če bi oglaševalci vedeli, da sem po prebiranju testov že kupil televizor ali palični mešalnik, ki ga je hotela žena, bi mi začeli prikazovati oglase za zvočniški sistem in še kakšno drugo kuhinjsko napravico, ne pa za tisto, kar ni več aktualno. Ampak za to bi morali nekako izvedeti, da sem opravil nakup. Kar pomeni, da bi morala ali spletna ali fizična trgovina ta podatek posredovati v nek moj profil ali pa bi ga tja vnesel sam. Tem sistemom torej manjka predvsem informacij o našem početju, ne nujno pameti ali tehnološke naprednosti. Vseeno pa verjetno raje toleriramo nerelevantne oglase in jih poskušamo nekako blokirati, kot živimo v svetu, v katerem oglaševalci in ponudniki najrazličnejše krame vedo vse o nas in naših željah.

Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja