Težko si predstavljamo internet brez Arnesa
Matjaž Ropret 16. junija 2017 ob 10:07

Javni zavod Akademska in raziskovalna mreža Slovenije je obeležil četrt stoletja delovanja. To je institucija, ki je v teh 25-ih letih odigrala eno najbolj pomembnih in vidnih vlog pri razvoju in razširitvi interneta v Sloveniji. Precej bolj kot s celim imenom je znana po kratici Arnes in je med drugim ena redkih ustanov v tej državi z izjemno stabilnostjo delovanja, saj je ekipa že leta pretežno ista, direktor pa je od vsega začetka Marko Bonač.

Arnes se je pravzaprav rodil iz dogajanja na Istitutu Jožef Stefan (IJS), kjer so leta 1991 vzpostavili prvo internetno povezavo v Sloveniji in istega leta med osamosvojitveno vojno bíli tudi njen kibernetski del – raziskovalci s tega instituta so po e-pošti o dogajanju v Sloveniji obveščali vplivne kolege v tujini. Leto kasneje je takratni direktor IJS Tomaž Kalin prepričal tedanjega ministra za znanost Petra Tanciga, da bi kazalo za razvoj znanosti in njene mednarodne povezave ustanoviti javni zavod, ki bi omogočal raziskovalcem nove e-možnosti za medsebojno komunikacijo. Tako sta minister in državni sekretar Iztok Tvrdy našla denar za ustanovitev Arnesa. Prva povezava med Ljubljano in Mariborom je imela hitrost 2 Mb/s, hitrost mednarodne povezave pa so kmalu uspeli povečati na 64 Kb/s (!).

Arnes pa ni skrbel samo za komunikacijo med znanstveniki in se povezal v evropsko raziskovalno-izobraževalno omrežje GEANT. Kaj kmalu je prerasel v mnogo več. Že leto po ustanovitvi je sodeloval ustanovitvi organizacije DANTE, ki koordinira evropske projekte za povezovanje nacionalnih akademskih mrež. Leta 1994 je vzpostavil vozlišče SIX, v katerem si slovenski ponudniki dostopa do interneta še danes izmenjujejo promet. Povezave pa so se tistega leta drastično pohitrile. Domače so postale megabitne, v tujino pa so podatki lahko švigali s 512 kilobiti na sekundo.

Že nekje sredi zadnjega desetletja prejšnjega stoletja je Arnes začel opravljati nekaj glavnih poslanstev. Postal je tisti, ki skrbi za povezave do šol, knjižnic in razvojnih oddelkov v industriji. Ustanovili so odzivni center za ukrepanje pri omrežnih incidentih, s kratico Si-cert. Ta je tako kot njegov vodja Gorazd Božič postal referenca za internetno varnost.

Direktor Arnesa Marko Bonač. Foto Arnes

In takrat se je tudi začelo kar nekaj let trajajoče obdobje, ko je bil prvi e-poštni naslov za marsikoga v obliki @guest.arnes.si. Do njega so bili upravičeni šolarji, študenti, akademiki, kulturniki in še kdo. Šele z resnim razcvetom komercialnih ponudnikov so uporabniki počasi zamenjali Arnesov naslov s kakšnim drugim.

Proti koncu desetletja je bila akademska in raziskovalna mreža tudi pomemben ponudnik (klicnega) dostopa do interneta. Marsikdo se še spomni bitk za »posebne« telefonske številke, ki jih je Telekom omogočil svojemu Siolu, drugim ponudnikom pa ne, zaradi česar je bilo povezovanje v internet pri njih dražje. Plačevali smo pač po minutah oz. impulzih.

Z letom 2000 je v Ljubljani zaživela gigabitna »hrbtenica«, leto kasneje pa so povezovanje v GEANT pohitrili na 310 MB/s. Leta 2004 so vzpostavili omrežje Eduroam, ki je postalo največje izobraževalno-raziskovalno brezžično omrežje na svetu.

Že od vsega začetka Arnes skrbi tudi za slovenski domenski prostor. Mednarodna ustanova IANA je že l. 1992 pooblastila Arnes za registracijo domen pod nacionalno domeno .si, ki pa je bila dolgo rezervirana za podjetja in institucije. Registracijo domen so sprostili l. 2005. Kljub veliko večji izbiri domen v Sloveniji še vedno marsikdo prisega na naslov z domačo končnico. Skupaj jih je registriranih skoraj 124 tisoč.

V zadnjem desetletju, ko so povezave postale nekaj deset gigabitne, so računalniki na Arnesu in IJS, seveda s strokovnjaki pred njimi, sodelovali pri zaganjanju velikega hadronskega trkalnika v Cernu in  dokazovanju obstoja Higgsovega bozona. Pomemben pa je v zadnjih letih tudi projekt Varni na internetu, ki javnost osvešča o varni uporabi interneta in sodobnih tehnologij.

Direktor Arnesa Marko Bonač je ob včerajšnjem praznovanju 25-letnice po poročanju Slovenske tiskovne agencije dejal, da ne vedo, kakšne tehnologije in storitve bodo ponujali v prihodnosti, vedo pa kako. »Vedno bomo sledili željam in potrebam naših uporabnikov, to je raziskovalne in izobraževalne sfere. In ne bomo samo spodbujali uporabe tehnologije, ampak bomo tudi opozarjali na zlorabe, pomagali pri preprečevanju incidentov in njihovem razreševanju, izobraževali, kako koristno in varno uporabiti tehnološke novosti.«

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja