Televizor kot tapeta mogoče niso več oddaljene znanstvenofantastične sanje
Matjaž Ropret 10. januarja 2017 ob 09:00

Obsedenost proizvajalcev televizorjev s kraticami je nesporna. Pa tudi fascinacija s čim tanjšimi ekrani. Ampak to drugo si, vsaj sodeč po pogovorih s prijatelji in znanci, želijo tudi uporabniki. Marsikdo bi se res razveselil TV-ja, ki bi ga na steno »nalepil« kot tapeto.

Mogoče se nam bodo te sanje uresničile prej, kot smo mislili. Seveda pa je lahko vse skupaj tudi tehnološka prikazen, teh vsakokratni sejem CES sproducira veliko. Vsekakor pa je bilo v Las Vegasu znova ogromno televizorjev in veliko govora tako o kraticah, predvsem o HDR-ju, kot o res tankih zaslonih.

LG-jeva “tapeta” oz. W7

Enega takih je prikazal LG. Njegov model W7 (w kot wallpaper ali po slovensko tapeta) s tehnologijo OLED (z LCD-jem tako minimalne debeline ne bi mogle doseči) v 65-palčni diagonali v debelino meri vsega 2,57 mm (prikazali so tudi nekoliko debelejšo 77-palčno različico). Televizor bo na steno menda možno pritrditi z magnetnimi nosilci, tako med njo in zaslonom ne bo nikakršne špranje. Vsi priključki in ostalo so v zvočniškem sistemu pod televizorjem, kje točno gre kabel do njega pa iz fotografij ni razvidno. Seveda je okrog zaslona še vedno rob, čisto prava tapeta to še ni. Zadeva podpira HDR po vseh treh glavnih standardih (Dolby Vision, HDR10 in HLG), z nadgradnjo pa lahko pridobi tudi podporo za standard Advanced HDR. Za informacijo – večina vsebin HDR je ta čas posnetih po standardu HDR10, nekatere z Dolbyjevim (Netflix ima denimo v svoji knjižnici oboje), redke pa s HLG. Vsak televizor s podporo za HLG ima vgrajeno razvozlavo standarda HDR10, medtem ko se z Dolby Vision nekateri ne razumejo, ker je plačljiv.

LG je sicer napovedal še modele OLED z oznakami G7, E7, C7 in B7. O razlikah med njimi kdaj drugič, če bodo aktualni v slovenskih trgovinah. Za kupce s tanjšimi denarnicami pa je LG zasnoval še televizorje z oznako Super UHD in tehnologijo »nanocelic«. Pri teh so v matriki enotno veliki delčki s premerom enega nanometra, ki menda ustvarjajo bolj pravilne barve in vplivajo na širše vidne kote. Verjetno drugo poimenovanje za pike, ki stimulirajo svetlobo točno določene valovne dolžine in jim pri Samsungu rečejo kvantne pike, pri Sonyju pa Trilumious.

Sony A1

Če se je LG, kljub svojemu vodstvu pri zaslonih OLED podal v kvantne pike, pa je Sony storil ravno obratno. Ob novih televizorjih LCD je napovedal tudi prve modele z enkranom OLED. Televizorji serije A1 v 55-, 65- in 77-palčni diagonali (hm, le kdo proizvaja te zaslone?) naj bi tako omogočali »nepredstavljivo stopnje črnine, bogate in naravne barve, visoke kontraste, hitre prehode brez zamegljevanja in široke vidne kote.

Za vse to bo skrbel novi slikovni procesor X1 Extreme. Prav nič ne bo presenečen, če se bo LG-ju pri televizorjih OLED zgodilo nekaj podobnega kot Sonyju pri fotografskih tipalih za pametne telefone. Namreč, da bodo drugi (Sony, TP Vision z znamko Philips, …) prodajali TV-je, ki bodo kazali lepšo sliko kot LG-jevi lastni. Še ena zanimivost pri televizorjih A1 je v tem, da nimajo zvočnikov. Ker zasloni OLED nimajo osvetlitve od zadaj, so si pri Sonyju zamislili, da bi lahko zvok prihajal iz samega ekrana, ki deluje kot velika akustična površina. Vendar bo verjetno še vedno najbolje dokupiti kakovosten zvočniški sistem. Modeli bolj »ljudskih« linij XE94 in XE93 so glede na lanske predhodnike nadgrajeni z zmogljivejšimi procesorji, podporo za HDR Dolby Vision in nasploh boljših prikazom visokega dinamičnega razpona in še nekaterimi izboljšavami.

Samsung QLED

Samsung se za zdaj ni podal v tehnologijo OLED, ker očitno noče kupovati zaslonov pri največjem rivalu. Zato še naprej razvija svoje zaslone s kvantnimi točkami in televizorji z njimi bodo po novem namesto SUHD imeli oznako QLED. V podjetju se hvalijo, da novi zasloni prikažejo 100-odstotni volumen barv. Kar pomeni, da »lahko prikažejo vse barve na vsaki stopnji svetlosti, tudi pri 1.500 ali 2.000 nitih. Mimogrede, svetilnost običajnih televizorjev srednjega cenovnega razreda se giblje nekje v razponu od 500 do 700 nitov. Samsungovi novinci bodo na voljo v treh modelnih družinah – Q9, Q8 in Q7.

Atraktiven televizor je prikazal tudi kitajski Xiaomi, a ta izdelek do Slovenije verjetno ne bo prišel. Podobno kot LG-jev W7 je tudi Mi TV 4 izjemno tanek (slabih pet milimetrov) in ima celotno drobovje v zvočniškem sistemu, ki med drugim podpira najnovejši standard za obkrožajoči zvok Dolby Atmos. Kot po navadi, bodo novi modeli televizorjev v trgovine začeli kapljati nekje od maja naprej. Še precej pred tem pa lahko na Tehnozvezdju pričakujete še kakšen test še vedno aktualnih lanskih modelov in tudi pomoč pri odločanju, kateri TV kupiti.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja