Televizor je še vedno kralj domačih elektronskih naprav
Matjaž Ropret 28. aprila 2017 ob 10:55

Že nekaj let poslušamo apokaliptične napovedi, kako televizija počasi umira. Vendar podatki tega (še) ne potrjujejo, televizorji še naprej kraljujejo tako na velikih sejmih, kot je berlinska Ifa,  pa tudi v dnevnih sobah, in navsezadnje so tudi storitve naročniškega videa samo nova oblika televizije. In v državah, kot je Slovenija, televizijske hiše še vedno poberejo glavnino oglaševalskega denarja.

Mogoče se sliši presenetljivo, toda trenutno vlada precejšnje pomanjkanje zaslonov LCD. Kljub temu, da je prodaja televizorjev slabša kot denimo leta 2010, ko je dosegla najvišje številke. Razlike sicer niso gromozanske, deset ali dvajset milijonov več, letošnja napoved je 230 milijonov prodanih televizorjev. Toda večajo se diagonale in tako morajo proizvajalci iz osnovnih panelov »narezati« vedno večjo ekrane, proizvodne kapacitete pa se v vmesnem času niso bistveno povečale. Površina zaslonov v domovih po svetu se je od leta 2008 do letos podvojila. Zato Paul Gray iz analitskega podjetja IHS pričakuje dvig cen v prihodnjih mesecih. »Cene panelov zdaj na ravni kot pred dvema ali tremi leti. Vmes so se znižale in se potem spet dvignile.«

Večanje povprečne diagonale televizorja. Vir: GfK

To skupaj z dodatno izbiro nekoliko vpliva na večje povpraševanje po zaslonih OLED, ki pa še vedno ostajajo butični trg. Letos naj bi jih prodali približno milijon, medtem ko so jih lani 400 tisoč. Zakaj večje diagonale? Ker so kupci ugotovili, da je bolje, atraktivneje spremljati priljubljene vsebine na obsežnejših zaslonih, še posebej, če so te vsebine v razločljivosti 4K. In od zadnjega nakupa pred nekaj leti so se večje diagonale bistveno pocenile, danes je 55 palcev (139 cm) že nekako standardna referenčna točka, medtem ko je bila še pred petimi leti 40- ali 42-palčna diagonala. Seveda pa manjši modeli še ostajajo zanimivi kot drugi ali tretji televizor – za v otroško sobo, kuhinjo ali kakšno drugo sobo. In za na vikend.

Glavno gonilo prodaje poleg večanja diagonal pa je  4K oz. UHD. V raziskovalnem podjetju GfK napovedujejo, da bo letos delež televizorjev UHD dosegel tretjino, leta 2020 pa presegel polovico. Mogoče se te številke zdijo nizke, glede na to, da že od lani skoraj vsi glavni proizvajalci razen v najnižjih razredih ponujajo samo še model UHD. Toda to velja zgolj za Evropo, ZDA in razvije azijske trge, marsikje je povsem drugače. Tam se prodajajo televizorji HD, ki ne premorejo niti »pameti«. Delež pametnih modelov naj bi sicer letos dosegel dve tretjini, leta 2020 pa tri četrtine.

Delež modelov UHD in pametnih televizorjev. Vir: GfK

Pa vendar, ali ni televizija ogrožena zaradi pretočnih storitev in drugega spletnega videa? Gerard Tan iz GfK je potrdil, da televizor v azijskih državah zaseda samo še pol časa gledanja televizijskih vsebin, drugo polovico so zasedli prenosniki, tablice in telefoni. Tudi v Evropi je vse več gledanja televizije in pretočnega videa na mobilnih napravah, vseeno pa TV ostaja »prižgan«. Če ne drugače nekje v ozadju. Povprečno je vsak dan vključen 235 minut ali skoraj štiri ure. V Aziji je ta čas res bistveno krajši, zgolj 152 minut na dan. Največ pa TV gledajo v Savdski Arabiji, po 404 minute (skoraj sedem ur). »Ogled kakovostne vsebine na telefonu je vse bolj ‘čas zase’, podobno kot poslušanje glasbe s slušalkami, nekakšno razvajanje,« meni Paul Gray.

V nekaterih evropskih državah se je čas gledanja linearne televizije (programa v živo) lani povprečno skrajšal za pet minut. Manj kot bi mogoče mislili glede na vse prej omenjene ponudbe in možnosti ogleda nazaj, toda stare navade so še vedno globoko zakoreninjene in predvsem nekatere najbolj gledane vsebine (resničnostni šovi, različni izbori, športni prenosi) so zanimivi samo v živo, zato držijo povprečje na podobnih nivojih kot so že leta.

Povprečen čas dnevnega gledanja televizije po svetu. Vir: GfK

»Televizija nikoli ne bo izgubila zanimivosti,«  je prepričan Jürgen Boyny iz GfK. Podobno meni tudi evropski šef Samsungovega oddelka za televizorje Michael Zöller:

TV je vedno bil in je še naprej okno v svet. Vmes pa je postal tudi središče domače zabave.

Malo se bo spremenila definicija televizije. Ponudniki, kot so Amazon s storitvijo Prime Video in Netflix, se poskušajo vse bolj uveljaviti kot producenti serij in filmov, mimogrede poleg »boljše kakovosti vsebine« propagirajo še 4K in HDR. Netflix bo kmalu dosegel sto milijonov naročnikov, toda naslednjih sto jih bo »mobilnih«, napoveduje Paul Gray. Prilagoditi se bo moral tudi Hollywood in hitreje ponuditi svoje filme prek naročniških storitev. Ne glede na to, ali jih bomo gledali na ogromnih zaslonih sredi dnevne sobe ali na manjših v rokah bo to po mnenju večine analitikov ostala glavna oblika zabave.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm

Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani.
Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.

Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja