Matjaž Ropret 20. marca 2016 ob 08:15

Že več fotografskih primerjav, ki sem jih opravil v zadnjem letu ali dveh, je potrdilo moje trditve, da je fotografski napredek v telefonih bistveno večji kot pri fotoaparatih. In da sta slednjim kot glavni in skoraj edini prednosti ostali le še velikost tipal in optična povečava (zum). Vseeno pa so me rezultati zadnje, skoraj naključne primerjave presenetili.

Fotografija, posneta s tablifonom LG v10 (desno) je po večini kriterijev boljša, kot tista, ki jo je naredil fotoaparat panasonic fz300.
Fotografija, posneta s tablifonom LG v10 (desno) je po večini kriterijev boljša, kot tista, ki jo je naredil fotoaparat panasonic fz300.

Preizkušal sem panasonicov superzum fz300 – kompaktni fotoaparat (res je rahlo manjši in lažji od dslr-jev, a daleč od žepnega) z dolgim zumom in fiksno največjo zaslonko (f/2,8) po celotnem razponu goriščnice, a majhnim tipalom. Med sončnim zahodom sem z njim in »superfonom« lg v10 posnel nekaj bolj ali manj identičnih motivov. Pričakoval sem, da bodo telefonski algoritmi (hdr in vse ostalo) uspeli sproducirati fotografije, ki bodo izgledale »lepše«. Kar se je pokazalo tudi v praksi, tudi zato, ker sem aparat imel nastavljen na prioriteto zaslonke in tako aparat ni imel možnosti izpljuniti svojega »najboljšega« izdelka v samodejnem načinu. Toda ne glede na atraktivnost fotografije na prvi pogled tudi kakšen hdr panasonicu ne bi mogel pomagati.

Panasonic fz300_LG v10
Telefon (desno) je – z načinom hdr – dosegel večji dinamični razpon in hkrati zajel več detajlov. Foto Matjaž Ropret
Panasonic fz 300_LG v10
Izrez še bolje pokaže, koliko boljšo optiko in tipalo ima telefon. Drevesa se tu razločijo, niso zgolj rjava gmota, bolj detajlno izrisana so tla, …

Pozornejši ogled fotografij je namreč razkril, da tiste, posnete z LG-jevim telefonom (pravzaprav tablifonom) vsebujejo bistveno več podrobnosti – celo toliko več, da so hribi v ozadju lepše vidni na telefonovem širokokotnem motivu kot na fotoaparatovem optično približanem –, manj šuma in imajo več barvnih informacij. Verjetno bi šele preskok na bistveno večje, denimo enopalčno tipalo, pomenil dejansko boljše rezultate s fototaparatom. In ker sem večinoma fotografiral pokrajino, mi zum tako ali tako ni prišel kdo ve kako prav. In kot rečeno, niti ta ni pomagal. Le če bi sledil kakšne živali, bi superzum verjetno pokazal svoje prednosti. Ker pa so take priložnosti redke, so fotoaparati z manjšimi tipali vse manj smiselno fotografsko orodje in danes vsekakor nesmiseln nakup.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja