Telefon prihodnosti bo inteligenten, v celoti ga bo prekrival zaslon, a v osnovi ne bo zelo drugačen od današnjega
Matjaž Ropret 10. novembra 2017 ob 08:39

Napovedovanja prihodnosti zabavne elektronike se vedno vsaj malo otepam, ker je skrajno nehvaležno, še posebej, če ima človek omejen vpogled v raziskovalne laboratorije, nove perspektivne tehnologije, proizvodne kapacitete, interese proizvajalcev in vse ostale dejavnike, ki vplivajo na to, kaj bomo uporabljali čez pet ali deset let. To smo morali družno dopovedati tudi voditeljem Huaweijevega dogodka, ki so nas hoteli spodbuditi, naj s skupnimi močmi »sestavimo« svoj sanjski telefon, če to sploh še bo telefon, naslednjega desetletja. Pri hitrosti sprememb – samo pomislimo vsi skupaj za hip, kaj smo uporabljali l. 2007 – je povsem nesmiselno razmišljati o tem, kaj nas čaka l. 2027. Lahko pa, celo z nekaj zanesljivosti, napovemo spremembe in nove lastnosti v prihodnjih dveh ali treh letih.

Pa na začetku odmislimo bolj ali manj nore zamisliti, kot so vgrajen dron, izvlečna selfijevska palica, merilnik sevanja UV ali Geigerjev števec. Kakšen od teh in podobnih dodatkov bi bil seveda izvedljiv, ampak ne bi v temeljih spremenil samo uporabe telefona in našega dojemanja te naprave. Kar naj bi bila poanta skupinskega mozganja. Vendar ne pričakujem, da bi se v naslednjih letih kaj zelo drastično spremenilo. Zagotovo se bodo poudarki prestavili še kam drugam od hitrosti procesorja in zaslonov, v osnovi pa bo verjetno naprava ostala enaka ali zelo podobna, kot je danes. Tudi regijski direktor kitajske korporacije Wang Yanmin je dejal, da glede na svoje poznavanje trenutnega stanja tehnologije in cen radikalno drugačnih zaslonov, ne vidi možnosti za konkretno drugačne telefone od današnjih pravokotnikov v prihodnjih petih letih. Kakšnega tu in tam bo kdo že predstavil, vendar bo množičnost še vedno ostajala ujetnica zdajšnjega koncepta. Nad katerim pa se pravzaprav nihče ne pritožuje.

ZTE Axon M s sestavljenim zaslonom.

To nas pri naštevanju želja seveda ni oviralo in skoraj vse skupine smo med želje in napovedi uvrstile prepogljiv, zložljiv, razširljiv zaslon. Da je lahko telefon med običajno uporabo dokaj majhen, ko se pojavi želja ali potreba, pa se lahko zaslon poveča v tablico ali nekaj podobnega. Jasno je, da tehnologije še niso niti blizu temu, da bi zagotavljale zadostno rigidnost in kakovost takega razširjenega ekrana. Sam si predstavljam, da bi bilo mogoče možno izdelati telefon, ki bi imel zaslon skoraj okrog in okrog (na treh straneh) in ko bi bil »zaprt« bi sprednji in zadnji »zaslon« delovala vsak zase, ko bi ga uporabnik »odprl«, pa bi bil vse skupaj en sam velik zaslon. Nekaj takega je resda pred kratkim predstavil ZTE, vendar je zgolj vgradil prikazovalnika spredaj in zadaj, med njima pa je še vedno rob, če je reč v odprtem stanju.

Večina si od telefona želi več vsakdanje pomoči in inteligence. Naj ve, kdaj si želim pice in jo naroči. Naj uredi šopek za ženo. Pokaže fotografije, na katerih je hčerka, ko je bila stara dve leti. Prepozna film na plakatu, najde najbolj ugoden termin v kinu, kupi karte in rezervira še mizo za večerjo po projekciji. Da bolj uporabne napotke, kako naj dosežem cilj, od prikaza na zemljevidu, na katerem se je še vedno treba orientirati. Vsekakor proizvajalci že intenzivno delajo na tem, da v naše glavne elektronske naprave vnesejo umetno inteligenco. Osnova tega je kajpak zbiranje in proučevanje podatkov s čim več virov, nato pa na osnovi tega predvidevanje in izpolnjevanje uporabnikovih želja. Navidezni pomočniki že kažejo prve zametke uporabnosti, znajo prepoznavati lokacije, vzorce delovanje in navade, da potem prikazujejo določene informacije. Denimo notranji zemljevid letališča, vozni red javnega prometa ali termin naslednje tekme priljubljenega kluba. Ali pa prepoznavajo motive pri fotografiranju in prilagajajo nastavitve. A vsi si najbrž želimo še veliko več in vsaj nekaj od tega bomo v prihodnjih letih tudi dobili.

Nekatere skupine so omenjale boljšo kakovost fotografij, še posebej v slabi svetlobi, drugače pa temu začuda nismo posvečali veliko pozornosti. Ampak mislim, da je tu mogočega še veliko napredka. Dvooki telefoni so šele dobro prišli do kolikor toliko spodobnega nivoja in proizvajalce pri tem čaka še veliko dela. Moj idealen telefon bi na zadnji strani imel tri objektive, če že ne pravega zuma. Širokokotnega, standardnega in tele. Prvi bi imel goriščnico nekje med 20 in 24 mm, pri drugem bi bila idealna 35 mm, pri tretjem pa vsekakor odlična 85 mm, čeprav bi bila verjetno izboklina ob zadostni velikosti tipala prevelika in je bolj verjetno nekaj med 55 in 60 mm. Kombinacija strojnih izboljšav in računske fotografije, ki zna hipno združevati več posnetkov v enega, bi morala poskrbeti za še boljše končne rezultate.

Eden od nujnih napredkov se bo nedvomno moral zgoditi pri energijski učinkovitosti in polnjenju. Koliko boljše lahko postanejo baterije v naslednjih nekaj letih, ne vem. Vsake toliko časa lahko beremo o kakšnem prebojnem novem kemijskem postopku, vendar smo še vedno pri isti litij-ionski tehnologiji. Vsaj pri polnjenju bi lahko dosegli kakšen napredek. Morda pohitrili induktivnega ali v uporabo prenesli resnično brezžične načine, na daljavo. Ti pa so seveda povezano z majhnim učinkom, izgubami in sevanji. Še dodatna zniževanja litografije (proizvodnega procesa) procesorjev bodo pripomogla k zmanjšanju porabe, toda že tu se industrija sooča z omejitvami. Z zdajšnjih 10 ali 14 nm bo v nekaj letih prešla na sedem in potem pet nanometrov, v nedogled pa to manjšanje ne bo mogoče. Zelo verjetno pa smo za nekaj časa na tem, da bodo najboljši telefoni omogočali cel dan resne uporabe, bolj kot polnjenje enkrat na dan ali celo enkrat na več dni, pa bomo telefone po malem polnili ob vsaki priložnosti. Ne samo doma ali v službi, ampak brezžično še v avtu, v baru ali restavraciji in drugod.

Zagotovo bo vgrajeno še kakšno dodatno tipalo ali pa bo telefon zbiral podatke s tipal na urah, zapestnicah, v oblačilih in še kje. Upajmo, da ne samo zato, da bi ponudniki oglasov imeli čim več informacij o nas, ampak da bi tudi sami več vedeli o tem, kako zdravi smo. Ali da bi nas umetna pamet lahko opozorila na kakšne ne najbolj obetavne trende in nas napotila na kakšen resnejši pregled. Nadejam se boljšega povezovanja z napravami v domu, z avtomobilskim infozabavnim sistem in še čim. Vse to je zdaj rešeno precej polovičarsko in na obeh straneh bodo morali zadevo bistveno popraviti. Zelo lepo bi bilo tudi, če bi telefon končno postal konkreten osebni računalnik. Najraje tako, da bi se ob povezavi na zunanji zaslon zagnal »pravi« namizni operacijski sistem (Windows, MacOS, Linux) ali pa bi bil ta dostopen vsaj skozi emulator. Kajti ne Android ne iOS danes ne ponujata polne funkcionalnosti, kar se začne že pri brskanju po spletu in urejanju preglednic, preden sploh pridemo do obdelave fotografij in videa.

O sami obliki, razen zložljivosti, nismo kaj dosti razmišljali. Mislim, da je že jasno, da je vsaj za bližnjo prihodnost prevladal koncept podaljšanih zaslonov (2:1 ali nekaj podobnega) s čim manjšimi robovi na vsaj treh, če ne vseh štirih straneh. Verjetno se bodo nadaljevali poskusi čitalnike prstnih odtisov pa tudi druga tipala, vse do fotografskih, spraviti pod zaslonsko površino, da je potem lahko res celoten telefon en sam ekran. Koliko bodo ti poskusi intenzivni pa je vprašanje. Tovrstna prepoznava prstnih odtisov se je napovedovala že za letos, bili so prototipi, pa vendar je odložena vsaj na prihodnje leto. In glede na Applovo drugačno smer s prepoznavo obraza je povsem možno, da bi tudi drugi zdaj več pozornosti namenili kopiranju reinkarnacije Kinecta (kar Face ID v osnovi je, samo izjemno pomanjšan) kot iskanju rešitve za prestavitev čitalnika prstnih odtisov pod zaslon.

V vsakem primeru se zdi, da je idej še veliko in da nikakor ne drži, da so telefoni dosegli zgornjo mejo in je zdaj že skoraj vseeno katerega kupiš. Še vedno so zelo opazne in slišne razlike med zasloni, fotoaparati, zvočniki, hitrostmi delovanja in še čim. Če ne bi bilo tako, bi težko kdorkoli zaračunaval tisočaka in več. A se cene celo zvišujejo. Ali se bodo zaradi umetne inteligence in vseh ostalih novih pritiklin še dodatno, ne upam napovedovati. Je pa glede na zdajšnji trend in dobro prodajo povsem možno. Prepričan pa sem, da pametnega telefona še ne gre odpisati in da ga še kar nekaj časa ne bo nadomestila nobena druga naprava, ampak ga bodo ure, očala, projekcijski zasloni in kdo ve kaj še kvečjemu dopolnjevali.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja