Tehnološki trendi, ki se jih veselim v letu 2018
Matjaž Ropret 2. januarja 2018 ob 20:46

Začetek leta je vedno priložnost za napovedi. Take, ki temeljijo na poznavanju in opazovanju dogajanja, kot tudi kakšne bolj drzne. Zato sledi nekaj trendov, ki se jih veselim, ker vse nakazuje, da se bodo uresničili. Pa tudi nekaj takih, ki bi jih rad videl, pa se bojim, da so bolj na ravni pobožnih želja. Toda morda se katera od njih uresniči, ker vseeno ni na ravni znanstvene fantastike. Pa začnimo.

Prihajajoča realnost

Brez robov – Dražji telefoni so že popolnoma prešli na zaslonsko razmerje, ki sta ga uvedla LG G6 in Samsung Galaxy S8. Daljši ekran je boljši zaradi zasnove večine aplikacij, kjer vsebina teče od zgoraj navzdol in je je tako naenkrat vidne več. Dobro, videi so malce obrezani, ampak občutek med zretjem v zaslon, ki se razteza skoraj do skrajnih robov aparata je čisto nekaj drugega, kot če je prikazovalnik ujet nekam med veliko okoliške črnine. Slika zadiha in skoraj lebdi v prostoru. Veselim se, da bodo letos malodane vsi novi telefoni taki in da je neizkoriščenosti ohišja dokončno odklenkalo. Tudi pri Applu.

Solidna, poceni tablica – Pri tablicah je že skoraj osem let, vse odkar je Steve Jobs predstavil iPada, nakupno priporočilo enako. V zadnjem času, ko so skoraj vsi Applovi tekmeci skoraj opustili proizvajanje česa solidnega, pa sploh ni dileme. Zato se veselim, da bo nekdo vendarle ugotovil, da je možno in se splača izdelati spodobno tablico za približno 250 evrov. Kar ne bi smela biti prehuda težava, ker so telefoni za tak denar lahko že čisto v redu, za tablico pa lahko odpade čipovje za mobilni signal (LTE) in če bi si kdo drznil, bi lahko izpustil še (povsem nepotreben) fotoaparat na zadnji strani in tako še dodatno znižal stroške. Če nihče drug, bo Apple ali predstavil nov »poceni« model ali pa na zdajšnji nivo štiristotih evrov postavil izboljšanega in starega spustil na dobrih tristo.

Denarnica na telefonu – Letošnje leto bi lahko prineslo večji razmah plačevanja s telefoni. Največja banka v državi menda že pozimi načrtuje predstavitev svoje »mobilne denarnice«, prav lahko bi ji sledila še kakšna. Mbills ima pod okriljem Petrola velike ambicije in namerava nadgrajevati svojo storitev. Nisem prepričan, da utegnemo v Sloveniji letos ugledati še kakšen Apple Pay ali Samsung Pay, a tudi večje senzacije so se že dogajale. In tudi če bomo na to še čakali, prihajajo druge možnosti, zaradi katerih bo mogoče vsaj kdaj od doma oditi samo s telefonom, brez denarnice. In tega se seveda veselim.

Televizija povsod – S pomladjo prihaja konec zemljepisnega blokiranja. Nepotrebna omejitev, da lahko televizijo gledam na ozemlju svoje države, sto metrov čez mejo pa ne več, čeprav sem isti gledalec, ki vestno plačuje naročnino, bo končno odpadla. Zato se veselim, da bom lahko tudi takrat, ko bom na službeni ali turistični poti v tujini lahko brez težav in iskanja piratskih tokov gledal tekmo ali najljubšo oddajo.

Internet brez trojčkov – Situacija s cenami telekomunikacijskih storitev se je v drugi polovici lanskega leta izrazito poslabšala, potem ko je vsaj mobilna telefonija padla na verjetno najnižje nivoje odkar obstaja. Ob vse večji operatersko-medijski konsolidaciji, apetitih izdajateljev programov ter pasivnosti regulatorjev in zakonodajalca je težko biti optimističen, vseeno pa nekaj upanja ostaja, da bi letos le lahko dobili vsaj cenovno razumen samostojen internet. Zdaj trojček z internetnim dostopom s hitrostjo okrog 20/1 megabita stane nekje med 35 in 40 evri na mesec. Podobno hiter internetni dostop brez televizije in telefonije pa stane tudi 30 evrov, kaj dosti ceneje pa ga je težko dobiti. Ker televizija po vseh podatkih, ki jih imamo ne stane samo deset evrov, je samostojen internet izrazito odiranje naročnikov. Mogoče bodo na novo določena univerzalna storitev, revolt uporabnikov nad televizijsko draginjo in malce spremenjeno operatersko razmišljanje le prinesli pocenitev interneta zunaj trojčkov in podobne hitrosti kot v paketih.

OLED za množice – Cene zaslonov OLED padajo in če gre verjeti »insiderjem« se bo to letos še precej bolj poznalo. Že zdaj je mogoče 55-palčne televizorje s to tehnologijo v akcijah najti za manj kot dva tisočaka. Pričakujem pa, da bo kateri od novih modelov že v prodajo prišel v tem cenovnem razredu, mogoče še nižjem. Ko se bodo tovrstni televizorji spustili pod tisočaka in pol, bodo postali dosegljivi množicam in prav lahko se to zgodi že letos. Česar se res veselim, ker je slika z OLED-om, četudi ni pravi RGB (kot pri telefonih), ampak vse pike v osnovi svetijo belo, veliko prijaznejša kot s kakršnim koli LCD-jem.

Dvojni ali trojni pogled – Letos bo najbrž malo telefonov s »samo« enim objektivom, velika večina bo imela dva (na zadnji strani), morda za skupno doseganje boljših rezultatov ali pa za različni goriščnici. Lani so Galaxy Note8, iPhone X in Huawei Mate 10 Pro, pa delno še LG V30 vendarle pokazali, da je dva lahko več kot ena, zato se veselim dodatnega napredka že čez slaba dva meseca, ko prihajajo prvi paradni modeli z letnico 2018 in potem skozi leto. Zanima me tudi, če bo kateri že imel trooki fotoaparat s standardnim, ultraširokim in približanim pogledom.

Vsakodnevni AI – Veselim se tudi napredka umetne inteligence za pomoč pri vsakdanjih opravilih in boljšem delovanju pripomočkov, ki jih uporabljamo non-stop. S tem je povezana tudi izboljšava navideznih pomočnikov, ki zdaj sicer razumejo veliko večino izgovorjenega, ampak pogosto samo na besedni, ne pa tudi na pomenski in kontekstualni ravni.

Želje, ki bi jih industrija z nekaj angažmaja lahko uresničila

Večja vrednost za naročnino – Storitve naročniškega videa so fine, puščajo pa še veliko neizpolnjenih želja. Globalni igralci, kot sta Netflix in Amazon, zanemarjajo manjše jezike. Lokalni (Voyo, Pickbox, …) pa zaostajajo v kakovosti slike in obširnosti knjižnice. Zelo bi bil vesel, če bi prvi letos ob kakšnem novejšem filmu (in risanki) dodali še slovenske podnapise in sihronizacijo. Drugi pa privzeti prešli na HD in mogoče zraven za pokušino dodali še kakšen 4K HDR. Preskok na tako kakovost pričakujem tudi od storitve Filmi Google Play, ker ni nobenega razloga, da je v iTunesih mogoče kupiti ali si izposoditi film s tako slike, v Googlovi trgovini pa ne.

Končno uporaben TV-Android – In ko sem že pri televiziji, čas je za korenito izboljšavo televizijskega Androida. Uporabniški vmesnik in nabor aplikacij bi morala končno napredovati po dveh letih popolne stagnacije, tega bi bil kot gledalec, ki prisega na en »daljinec«, res zelo vesel.

Standardna varnost – Zelo rad bi napisal, da nas bodo avtomobilski proizvajalci razveselili z vgrajevanjem aktivne varnosti, kot je samodejno ustavljanje, prepoznavanje peščev in prometnih znakov ali preprečevanje nenamerne menjave voznega pasu, v osnovno opremo. Pa se bojim, da se to še ne bo zgodilo. Mogoče me presenetijo vsaj uvozniki in trgovci, če bodo začeli končno povečini v svojo zalogo naročati avte, pri katerih bodo obkljukali tovrstne varnostne pakete. Običajno ne stanejo dosti, kakšnih 400 ali 500 evrov, kar v končni ceni vozila predstavlja nekaj odstotkov, varnost pa se nesorazmerno poveča.

MicroUSB na smetišče zgodovine – Že res, da je industrija s priključkom USB-C ustvarila nekaj zmede, še posebej v računalniškem svetu, vseeno pa ima ta precej prednosti. Zato bom vesel, če se bo letos stari microUSB dokončno poslovil iz telefonov. Vem, da ljudje pretežno polnijo mobilnike s kabli, ki jih dobijo zraven, vseeno pa je fino imeti enotne. In če hočemo sčasoma poenotiti na USB-C, morajo modeli s starim priključkom izginiti. Še bolj bi me razveselilo, ako bi tega nehali vgrajevati tudi v druge naprave, denimo fotoaparate in slušalke, ampak tam je upanja na prehod za zdaj precej manj.

Pamet po pametiInternet stvari in pameten dom sta skovanki, ki že nekaj let obetata veliko, povprečnemu uporabniku pa prinašata malo. Ne pričakujem, da se bo to letos kaj dosti spremenilo, vseeno pa bom vesel večje zavzetosti proizvajalcev glede varnosti vedno povezanih naprav. In tudi premisleka, kam se splača tlačiti pamet in kam ne.

Manj neresnične resničnosti – Razveseljivo bi bilo zmanjšanje ukvarjanja z navidezno in tudi z dodano resničnostjo, razen za točno določene namene, kjer to prinaša koristi. Za domače uporabnike ne ena ne druga tehnologija nimata prave vrednosti in se ju večina tudi otepa, dokler sta povezani z nošnjo neudobnih, trapastih in od sveta izolirajočih naglavnikov.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja