Tako kot nas, tudi baterijo zebe!
Marjan Kodelja 29. decembra 2017 ob 10:16

Baterije optimalno delujejo na sobni temperaturi, vemo pa tudi, da nam v mrazu z gretjem uspe iz nje iztisniti še malo energije. Razlog so elektrokemične reakcije, saj v njihovih enačbah temperatura igra pomembno vlogo. Tako glede delovanja, kot tudi staranja oziroma postopne degradacije.

Kajpada izdelovalci to vedo, zato tehnični podatki, ki jih navajajo za svoje izdelke, običajno veljajo za temperaturo okolice 27 stopinj C. Če baterija pri tej temperaturi postreže s celotno zapisano kapaciteto, pri temperaturi -18 stopinj pade na 50 odstotkov. Tehnično gledano je razlog v povečani notranji upornosti, do katere pride zaradi, po domače povedano, »mraza«. Kar vemo vsi, ki radi smučamo. Sredi dneva je baterija telefona, ki običajno brez večjih težav zdrži do večera, že v zadnjih izdihljajih.

Občutljivost na temperaturo je odvisna od tipa baterije, dejstvo pa je, da ima večina najdaljši rok trajanja, ako delujejo pri temperaturi 20 stopinj oziroma še kakšno stopinjo nižje. Že če je temperatura čez 30 stopinj, to skrajša trajanje tudi za 20 odstotkov, pri 45 stopinjah pa celo za 40 odstotkov.

Baterije sicer delujejo tudi pri izredno nizkih temperaturah, vendar z zelo omejenimi zmogljivostmi. Ako oddaja energijo v takšnih pogojih, je pomembno, da jo sestavljajo celice s čim bolj enakimi kapacitetami. Ker pa v praksi skoraj nikoli ni mogoče, med celicami lahko nastane negativni električni potencial, če se praznjenje nadaljuje tudi prek varne točke. V takšnem primeru je na udaru najšibkejša celica, v kateri lahko pride tudi do kratkega stika. Iz več celic ko je baterija, večja je verjetnost za nevšečnosti, zato se poskušajmo v takšnih pogojih izogniti prekomernemu praznjenju. Praktično to pomeni, da je pri izredno nizki temperaturi najbolj telefon in druge naprave preprosto izključiti.

Ovitek v katerem bo telefonu toplo.

Med zimskim uživanjem zadnje običajno ni možno, saj bodisi telefon uporabljajo za pomembne klice, ali pa z njim celo merimo aktivnost. Tako ali tako jih redko ali nikoli ne izključimo. Pametne ure in zapestnice so na nizko temperaturo manj občutljive, saj jih nosimo tako, da baterije greje toplota telesa. Kar pa se tiče telefona imamo na voljo nekaj trikov. Spravimo ga v notranji žep, ki je blizu telesa in je po možnosti navzven dodatno izoliran. Ali pa kupimo termo ovitek, bolje rečeno »torbico«, ki poskrbi, da se telefon preveč ne ohladi. Podobno velja tudi za baterijske »pakete«. Predvsem pa z njimi ne polnite telefona ali kake druge naprave neposredno na mrazu. To počnite, ko ste na toplem. Nasploh so ovitki boljša možnost kot kupovanje namensko zaščitenih telefonov. Ne samo v smislu baterije, ampak tudi pred padci in vdiranjem vode. Precej dražjih telefonov je zdaj že vodotesnih (po standardu IP67 ali IP68), kar pomeni, da brez težav preživijo padec v sneg, za večjo robustnost pa je najbolje poseči po kakšni zaščiti, ki gre stran, kadar ni nujno potrebna.

Smučarski geekfest

Rossignol & PIQ Wearable Ski Tracker

Začeli smo z baterijami, kajti večina visoke tehnološko opreme za smučanje, če to niso ravno oblačila iz novih tkanin, jih vsebujejo. In prav pri vseh teh napravah imamo lahko težave v krajših časih delovanja od obljubljenih zaradi polarnega mraza.

Mnenje o tem ali smo obsedeni z merjenjem aktivnosti so sicer deljenja in čeprav je vsak pametni telefon soliden v tej nalogi, vse pogosteje posegamo po specializiranih napravah. Pa naj si to bodo športne ali pametne ure in zapestnice. Pri njih je težav zaradi mraza manj, kajti nosimo jih okoli zapestja, največkrat še pod več plastmi oblačil, torej delujejo v optimalnih temperaturnih razmerah. Ne moremo pa tega trditi za beležnik, ki ga opašemo okoli vrhnjega dela smučarskega čevlja. Ampak zato naj bi bil ta sposoben zajeti več podatkov, verjetno pa so pri njegovem snovanju upoštevali tudi pogoje, v katerih bo deloval.

Abom antifog goggles – očala z ogrevano šipco!

Smučarska očala z dodano resničnostno, kot jih obljublja Ride On, bi pogojno rečeno lahko dvignile smučanje na novo raven zabavnosti. Ne gre le za sprotno snemanje okolice, temveč za dodajanje navideznih predmetov, na primer »vrat« skozi katera moramo peljati ter višjo stopnjo varnosti in informiranosti smučarja. Ampak to je res tisti najvišji tehnološki nivo, ki ni dosegljiv vsem, vprašljivo pa tudi je, ali so res razvita do te mere, da imajo pravo uporabniško vrednost. Dokler se torej tovrstne igračke ne bodo prijele, pa lahko posežemo po očalih, ki rešijo dejanski problem – megljenje stekel. Pristopa sta dva. Bodisi so v notranjosti majhni ventilatorji, ki mešajo zrak, ali pa je med dvema plastema še prosojna prevodna folija, katere naloga je gretje »stekla«.

Rokavice z “grelcem”

Medtem ko so lahko jakne debele, da zagotovijo dovoljšnjo izolacijsko plast, je bilo »ogrevanje« rokavic in smučarskih čevljev v drugem planu, pa čeravno človeško telo največ toplote izgublja ravno prek koncev okončin. Danes pa lahko na spletu najdemo smučarske čevlje z vgrajenim »grelcem« in samostojne ogrevalne vložke za čevlje. Slednje lahko premikamo iz obuvala v obuvalo. V obeh primerih kot tudi v primerih ogrevanih rokavic pa gre za podobno stvar – vgrajeno baterijsko grelno telo. Baterije kajpada lahko ponovno napolnimo, torej ne gre za »kemijski« grelnik za enkratno uporabo, časi gretja pa so različni. V povprečju nekaj ur, vendar to lahko pomeni tudi le dve uri ako je zunaj zelo hladno, mi pa nastavimo grelnik na najvišjo možno temperaturo.

Vse bolj priljubljen del smučarske opreme so akcijske kamere, ki jih je cel kup. Od onih relativno dragih in najbolj čislanih, katerih ime je znano vsakemu pravemu »adrenalincu«, prek cenejših kitajskih kopij, pa do najnovejše modne muhe, 360-stopinjskih kamer. Snemanje na terenu in objava posnetkov na družbenih omrežjih pa je podobna obsedenost, kot beleženje aktivnosti. Priznati pa moramo, da je sila zabavna obsedenost.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja