Vtičnice so za štromarje, ne za tehnične zanesenjake
Marjan Kodelja 8. maja 2017 ob 08:30

A tudi te na prvi pogled borne in nezanimive stvari nam lahko še kako olajšajo življenje!

Opa, a zdaj mi pa boste skočili v besedo. Pa kaj za vraga govoriš o nekih vtičnicah in žicah, ko pa je že dojenčku jasno, da je lahko prav vse brezžično. A naj mi ti oprostijo. Včasih je stara dobra žica najboljša možnost. Prvič. Nočem, da okoli meni neprestano »šumijo« nepotrebni radijski valovi, elektromagnetna sevanja, čeprav ne sodim med tiste, ki s prstom kažejo na njihovo škodljivost. In drugič. Imamo električne vtičnice in takšne in drugačne kanale v stenah – zakaj jih torej ne bi uporabili še za kaj drugega, ko zgolj elektriko in prenos podatkov?

Pohlevno pa priznavam, da sem potreboval dosti časa za idejo, kako uporabiti vsaj nekaj od »inštalacijskih« elementov, ki so mi jih poslali iz podjetja Schneider. Luknjati stene, da bi skril kable zvočnikov, se mi ni dalo, posega pa mi žena iz razumljivih razlogov gotovo ne bi (spet) pustila – je že pri prejšnjih težila zaradi umazanije. Pa tudi nimam računalnika v kleti, da bi »gor« vlekel kabel HDMI ali USB. Za oboje in še za kakšen vmesnik so na voljo elementi, ki bi jih lahko vtaknil v stensko dozo. Tako namreč gre. Še dobro, da so poslali dva »napajalnika« z USB-vtičem in še dobro, da je sinova potreba po takih stvareh celo  večja od moje. Motilo me je namreč, da je imel na stenski vtičnici »razdelilec« in na njem dva običajna napajalnika. Celih deset minut mi je vzelo, da sem električno vtičnico izbrisal, namesto nje pa steno po novem krasi vtičnica z dvema priključkoma za polnjenje požrešnih naprav. Škoda le, da ta elementa nimata kaj več toka od 1A, saj bi bila potem za odtenek uporabnejša. Novejše naprave se namreč hitreje polnijo, če je več štroma.

Kasneje se mi je utrnilo še nekaj idej, ki pa zahtevajo večje posege v zidovje, kot zgolj zamenjave notranjosti električne vtičnice. Nekateri imajo kable za zvočnike v podometnem kanalu in namesto, da na koncu visijo ven goli kabli, bi tam lahko bila vtičnica s »činči«. Takisto se bi dalo speljati celotni-USB vmesnik nekam in tam nanj priključiti naprave po želji. Upoštevajoč priporočeno dolžino kabla pet metrov, ki jo standard, v tem primeru USB 2.0 dopušča.  No, meter gor ali dol bi še šlo. Še uporabnejši se mi zdi stenski HMDI-priključek. Kajpada upoštevajoč primerno dolžino tega kabla. Marsikaj bi se dalo tako povezati, bodisi s televizorjem ali boljšim monitorjem.

Ampak vse je odvisno od idej oziroma potreb. Ali še boljše dovoljenja, da se spet lotim »štemanja« zidov. Za katerega že vem, da ga še dolgo ne bom dobil.  Nekako zavidam prijatelju, ki je v svojo hišo med prenovo  v zidovje vgradil cel kup kanalov, ki jih danes lahko uporablja in po njih vleče kable, kot se mu zazdi, da potrebuje. Ja, strinjam se, za skoraj vse obstaja brezžična možnost. A nikjer ne piše, da je ta boljša od »ožičene«. Enostavnejša da, boljša pa ne!

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov za edicije skupine Media24.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja