Strojno učenje, orodje do boljših naprav ali pot monopolizacije?
Marjan Kodelja 20. novembra 2017 ob 05:43

Naravni vzgib vsakega podjetja je biti čim boljše in ako je le mogoče, doseči monopol na svojem področju. In potem se pojavijo Kitajci (ali pa kdo drug), ki brezsramno kopirajo vse, dasiravno to ni vedno slabo. Kloni so namreč mnogo cenejši od originalov. Kraja idej in rešitev se je močno razpasla v tehnološki industriji. Izposojajo se vsi. Večji od manjših, velikih od velikih, pa tudi manjši od velikih. Z malo robinhoodske filozofije v glavi nas zadnje ne bi smelo preveč motiti. Moti pa velike, zato ne iščejo samo načinov, kako po sodnih poteh doseči svoj prav, temveč tudi tehnologije, ki bi bile imune na kopiranje in povratni inženiring. Od tod tudi vse večji poudarek na strojnem učenju oziroma stvareh, ki jih to omogoča.

“Stroj, ki se uči! Kaj pa to sploh je!”. Preprosto povedano gre za program (algoritem), ki analizira ogromno količino podatkov o nečem, da to “nekaj” spozna do popolnosti. Pa naj si ga bodi vzorec uporabe telefona, da ta ves čas deluje kar se da popolno in najhitreje možno, prepoznava predmetov v vidnem polju kamere, da bo fotka čim bolj popolna, ali pa zajemanje vsega z veliko žlico, da digitalni pomočniki znajo odgovarjati na vsa mogoča vprašanja in izpolnjevati ukaze. Vse zapisano zahteva dvoje. Zelo, zelo veliko podatkov za učenje, pa tudi veliko časa, kar dodobra onemogoča, da bi “nekdo” preprosto ukradel storitev, ki je nastala s pomočjo strojnega učenja in jo vgradil v svojo napravo. Ne gre tudi zaradi preprostega dejstva, da se strojna pamet ves čas dodatno “izobražuje”, ko sproti analizira nove podatke in čez  čas postaja boljša. Na začetku svojega obstoja Siri ni niti približno znala, kar zna danes. In v tem je tudi razlog, zakaj je Samsungov Bixby daleč od njene ravni, pa tudi, zakaj je Googlov pomočnik ta hip najboljši od vseh in zakaj telefon Pixel 2 “dela” najboljše fotke (glede na nekatere podrobne preizkuse). Daleč stran ni niti Alexa, kar kaže, da imata Amazon in Google od vseh tehnoloških podjetij na svojih strežnikih največ “golih” podatkov, na katerih se lahko njuni algoritmi učijo. Ne verjamete? Kdaj ste zadnjič zagnali Googlov spletni prevajalnik? Ste opazili, da zadnje čase ta veliko bolje prevaja iz angleščine v slovenščino, kot še nedolgo tega?

Matjaž je prejšnji teden ugibal, kakšni bodo telefoni čez deset let. Strinjam se z njim, da bodo na zunaj podobni današnjim, a bodo zato znotraj drugačni. Zelo nerad uporabljam izraz umetna inteligenca, ker je dvoumen. Prva asociacija je namreč človekova inteligenca, nadomestek zanj. Pa ni nujno, da je takšna. Določeno stopnjo “inteligence” kaže kolonija mravelj, da ne govorimo o razvitejših organizmih. Naprave bodo vse bolj natrpane z različnimi ravnmi inteligence, odvisno od naloge, ki naj bi jo te izvajale. Preprostejše bodo optimizirale delovanje, bolj sposobne pa bodo opravljale zapletenejše naloge. Ne glede na zahtevnost “umetne inteligence” pa bodo vse produkt strojnega učenja, z vgrajeno zasnovo vseživljenjskega učenja. Vire, čas, denar in ogromno količino podatkov pa imajo le velika podjetja. To pa pomeni le eno. Razkorak med dragimi in cenenimi napravami bo kljub podobni strojni opremi, vse večji in za uporabnike vse bolj dojemljiv. Ali boleč, kakor želite.

Umetna inteligenca in strojno učenje gotovo pomenita pomemben napredek. Na eni strani bodo zaradi nje storitve (in naprave) boljše, bolj nam bodo pomagala pri vsakodnevnih opravilih ali jih celo opravljale namesto nas. Po drugi strani pa tako kot vedno napredek prinaša tudi slabosti. Ne le v izumrtju nekaterih delovnih mest, temveč tudi v nezmožnosti manjših izdelovalcev, da skupaj z velikimi enakovredno tekmujejo za naklonjenost kupcev.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Marjan Kodelja
mm

Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.

Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja