Stare igre so zakon, kajti nove so polne blišča okoli praznine
Marjan Kodelja 23. septembra 2016 ob 05:05

Igre, ki smo jih v 80. letih igrali na hišnih računalnikih, pozneje pa na osebnih računalnikih, so imele po današnjih standardih obupno grafiko, so bile pa inovativne in vsebinsko polne.

Princ of Persia, Manic Miner, Full Trottle, Doom in še veliko drugih naslovov zbudi spomine iz otroštva, a vendarle ne bomo pisali o zgodovini računalniških iger. Retroigre namreč postajajo vse bolj priljubljene, čeprav imamo na voljo veliko zmogljivejše računalnike. Celo pametni telefoni so zmogljivejši od prvih osebnih računalnikov, da hišnih sploh ne omenjamo. Igre, ki danes prihajajo izpod peres programerjev, izkoriščajo procesor in grafično kartico do zgornjih meja. Poudarek je na odlični grafiki, animiranih prizorih med stopnjami, zaradi katerih igre vse bolj spominjajo na igrane hollywoodske filme, s tem pa izgubljajo na drugih področjih. Ni naključje, da je igra Minecraft, ki grafično spominja na stare igre, priljubljena tudi med mladimi. Vsebina, igralna izkušnja oziroma to, kar nam igra ponudi (predvsem igralno izkušnjo), prevlada nad lepoto in navdušenjem nad realistično grafiko in animacijo.

Večje ni vedno tudi boljše

Igre, ki smo jih omenili v uvodu, imajo nekaj v sebi in to kljub po današnjih standardih zelo omejeni grafiki. Prinesle so svežino, nekaj novega. Pred njimi podobnih iger ni bilo, po njih smo jih dobili veliko. Tudi če niso bile prve svoje vrste, predstavljajo zgodovinsko prelomnico. Doom ni bila prva prvoosebna igra, vsaj Wolfensteina se spomnimo, da smo ga igrali pred njim, vendar je šele Doom sprožil vsesplošno zanimanje za tovrstne igre. Po Doomu smo dobili celo vrsto klonov. Enak zaplet, enak način igranja, le okolje je bilo drugo. Princ of Persia je sprožil zagon za platformske igre, Full Trottle pa za realistično dirkanje. Omenili bi lahko še celo vrsto drugih iger s podobnim zgodovinskim pomenom, vendar so že omenjene pričarale nasmeh na lica starejših bralcev. Nekaj pa se v teh letih ni spremenilo. Teženje staršev. Tako kot so nas starši pred desetletji gnjavili, da se z računalnikom le igramo in ničesar pametnega ne počnemo, mi enako počnemo svojim potomcem. Prav so imeli in prav imamo, a to je druga zgodba.

Stare konzole v novi preobleki

Večanju zanimanja za stare igre, ki jih mimogrede lahko igramo prek emulatorjev starih sistemov na osebnih računalnikih ali kot različice spletnih iger, pa so se seveda prilagodili tudi izdelovalci. Konec leta se obeta nekaj izdaj na videz starejših konzol, ki pa bodo prilagojene novejšim tehnologijam. Seznam je kar dolg. Začenši od igralne konzole NES Classic Edition pa do dveh modernizacij hišnega računalnika Spectrum.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov za edicije skupine Media24.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar
  • Majke mi, nisem pričakoval cesa tako brezsmiselnega, dobesedno ne-umnega. Retoricno vprasanje za avtorja: koliko ‘novih iger, polnih blisca in praznine’ pa si preigral? Mar nista edini igralni platformi v tvojem gospodinjstvu telefon in sinov playstation 3? Popravi me, ce se motim, samo niti priloznostni igralec nisi, kamoli nekdo, ki bi smel javno podajat mnenje. O podrocju, ki ga ne pozna niti od dalec …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja