Športni terenci počasi izrivajo ostale avtomobilske oblike
Matjaž Ropret 8. marca 2017 ob 08:47

»Športni terenci predstavljajo že skoraj polovico naše prodaje.« To trditev smo na novinarskih konferencah na ženevskem avtomobilskem salonu slišali večkrat. Pri Mazdi, Volvu in še kom. Torej tudi pri proizvajalcih, ki so bili tradicionalno znani po limuzinah in karavanih. A trend se je obrnil in mestni terenci, kakor koli se ta pojem trapasto sliši, so popolnoma prevladali. Počasi v nišo izrinjajo tako enoprostorne avtomobile kot karavane. Razstava na sejmišču Palexpo je samo še dodaten dokaz tega.

Razprave o tem, kako smiselni so avtomobili, ki izgledajo kot terenski, a v resnici za brezpotja niso opremljeni z ničemer drugim kot z večjo oddaljenostjo podvozja od tal, so precej brezpredmetne. Dejstvo je, da karavanska oblika pri enaki dolžini avta omogoča večji prtljažnik in da višji, širši in težji SUV-ji porabijo več goriva (ali elektrike). Tudi o tem, da je vožnja z nižji avtom lahko bolj dinamična in da so stroški zaradi večinoma manjših gum nižji, ni dvoma. Ampak kupcem, še posebej starejšim s težavami v križu, kolkih in še kje je všeč višje sedenje, boljša preglednost, občutek suverenosti na cesti. Tudi izgled teh avtov je bolj možat, postavnejši in v primerjavi z enoprostorniki manj »škatlast« in dolgočasen. Pa še občutek dajejo, da se je z njimi možno zapeljati vsaj po kakšnem kolovozu, gozdni cesti ali po nespluženem snegu, čeprav je ta občutek lahko lažen. Ampak v splošnem velja, da so enoprostorni modeli glede tega manj vsestranski, seveda pa so bolj pri notranji izkoriščenosti prostora in prilagodljivosti.

Toda vsebina se počasi uklanja formi. Predstavniki vseh znamk poudarjajo, da ljudje hočejo SUV-je in da proizvajalci temu ustrezno prilagajajo svoje modelne palete. Renault, eden pionirjev še do pred nekaj let priljubljenih enoprostorcev je oba svoja tovrstna aduta, naprej espacea in nato še scenica že preoblikoval v nekakšna križanca, postavljena višje, na večja kolesa, z manj kombijevsko obliko in posledično nekaj manj prostora tako za potnike kot za prtljago. Peugeot je modela 3008 in 5008 prav tako zapakiral v terenski izgled, resda s presenetljivo dobro izkoriščenostjo prostora, zraven pa še tehnološko izstopajočim vozniškim okoljem, in jima dodal oznako SUV.

Peugeotov enoprostornik 5008 ima po novem oznako SUV.

Opel je na osnovi Peugeota 2008 predstavil majhnega mehkega terenca Crossland X – malo bolj sposobnega terenca že ima v Mokki X – in bo verjetno opustil Merivo. Malega enoprostornika, s katerim je ciljal na mlade družine, pogosto pa so ga ravno zaradi višjega sedenja kupovali starejši. Mladim bi utegnil Crossland X bolj ugajati, kot jim že nekaj let trendovsko naravnani Renault captur. Tudi Citroen bo glede na študijo C-Aircross mini škatlico C3 Picasso najbrž nadomestil z malim »džipom«. Kia proti koncu leta uvaja terenca na osnovi modela nižjega razreda Rio in komaj verjamem, da bomo videli tudi naslednico Venge. Seat je za svoj preporod določil SUV in z Ateco, pri kateri s proizvodnjo ne morejo dohajati naročil, zadel v polno.

Celo premijska falanga se je zagnala v SUV-je. Alfa ne bo razvila karavanske različice Giulie, ampak je predstavila terenski Stelvio, ki pa mu je treba priznati, da ima take linije, ki sploh ne izdajajo njegove višine. Jaguar, znan predvsem in skoraj izključno po športnikih in udobnih limuzinah,  je za svoj prvi električni model izbral povišano karoserijo. SUV imata v ponudbi Bentley in Maserati. Mini je za svojo širitev zunaj okvira mestnih avtov največ naredil s terenskim Countrymanom, ki bo letos kot prvi pri tej znamk dobil različico priključnega hibrida.

Ostale avtomobilske oblike seveda še ostajajo, v Ženevi smo videli nekaj novih karavanov, BMW-ja serije 5 touring, Hyundaija i30 wagon, Opla Insignio sports tourer in celo Porscheja panamero sport turismo, klasičnih kombilimuzin (seat ibiza, kia picanto, …), potovalnih kupejev, superšportnikov, kabrioletov (Mercedes serije E), edino novih enoprostornikov ni bilo na spregled. Ob novih inkarnacijah Volva XC60 in Mazde CX-5 ter povsem novem Range Roverju Velarju ni nikakršnega dvoma, katera pojava je prevladala. Vsaj za naslednjih nekaj let.

Tehnološko seveda ni nobene razlike, kako avto izgleda. Asistenčni in infozabavni sistemi so enaki in delujejo enako. Bi pa pričakoval kakšen dodaten trik na drugih področjih pri športnih terencih, navsezadnje je vsaj v višino, pa pogosto tudi v širino več prostora za dodatke. Resnici na ljubo nekaj takih uporabnosti ponujajo, prav veliko pa ne. In marsikaj od tega imajo tudi enoprostorniki, saj tudi ni razloga, da ne bi imeli. Mislim na funkcionalnosti, kot so v zadnja vrata vgrajena zavesica za zasenčenje, pomična zadnja klop, izvlečni sprednji predal, kljuke za obešanje vrečk v prtljažniku in še kaj. V takih avtih je zaradi zadostne višine tudi brez žrtev za višjerasle potnike mogoče vgraditi stekleno streho, fiksno ali pomično.

Dogodki, kot je ženevski salon dokaj dobro kažejo trende v panogah. In v avtomobilski so smernice povsem jasne. Zmagala je terenska oblika, ne pa tudi z njo povezane tehnologije. Pri teh je vse podrejeno povezljivosti, varnosti in udobju, a o tem v drugem prispevku.

Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja