Splet je v nevarnosti, svari njegov izumitelj
Matjaž Ropret 20. marca 2017 ob 11:04

Pred skoraj tremi desetletji je zasnoval svetovni splet in njegov izum v praksi živi že več kot četrt stoletja. Vendar Tim-Berners Lee ob 28. obletnici svojega predloga, ki je pomenil začetek novega obdobja, ni zadovoljen s tem, v kakšno smer se splet razvija. Vidi tri velike grožnje – pretakanje osebnih podatkov k velikim ponudnikom spletnih storitev, dezinformacije (lažne novice) in politično oglaševanje. Zato je predlagal nekaj možnih rešitev.

Splet sem si zamislil kot odprto platformo in v mnogočem je izpolnil mojo vizijo, čeprav si moramo nenehno prizadevati, da ostaja odprt. Toda v zadnjih mesecih sem vse bolj zaskrbljen zaradi novih trendov, s katerimi se moramo spopasti, če želimo, da splet razvije ves svoj potencial kot orodje, ki bo služilo celotnemu človeštvu.

Tako je Berners-Lee, danes direktor konzorcija W3C, ki skrbi za spletne standarde, in tudi ustanovitelj spletne fundacije (Web foundation), ki se bori za izboljšanje in čim večjo razširjenost svetovnega spleta, začel svoj zapis. Izpostavil je tri glavne nevarnosti. Kot prvo to, da smo izgubili nadzor nad osebnimi podatki. Ne samo, da jih dajemo v zameno za »brezplačne« storitve, do njih potem sploh ne moremo dostopati in od podjetij terjati odgovorov, kaj počnejo s podatki, saj so pogoji uporabe večinoma spisani v smislu »vzemi ali pusti«. Vrh vsega pa se na osnovi teh podatkov dogajajo aretacije, prisluškovanja in celo umori.

Druga nevarnost so lažne novice. Ker zdaj večino novic izvemo na peščici družabnih omrežij ter iskalnikov in ker njihovi algoritmi v ospredje postavljajo najbolj klikane zadeve (kar prinaša največje oglasne prihodke), se kot požari širijo lažne objave. Kot tretje pa je izumitelj spleta izpostavil vse bolj sofisticirano politično propagando, ki odlično izkorišča ciljano oglaševanje in zapiranje ljudi v mehurčke enostranskih pogledov.

Kakšne so sploh možne rešitve teh zagat? Berners-Lee predlaga sodelovanje zainteresirane javnosti in podjetij, ki bi podatke »vrnilo uporabnikom.« Tudi z razvojem novih tehnologij, kot je njegova ideja Solid za decentralizirane zbirke podatkov, ki bi jih uporabljala vsa družabna omrežja. In razmišljanje o naročninah in mikroplačilih. Ta so že stara ideja in jasno je, da vsako, še tako minorno plačevanje lahko reši precej težav z lažnimi objavami in boti, toda doslej se taki načini niso prijeli, tudi zato, ker ni (bilo) ustreznih, enostavnih načinov za taka plačila.

Informacijski stražarji, kot sta Facebook in Google bi morali storiti več za »ločevanje zrnja od plev«, več bi morali vedeti o algoritmih, ki odločajo, kaj bomo na družabnih omrežjih in iskalnikih sploh videli in česa ne, in kaj bo izpostavljeno, in glede tega določiti splošna pravila. Organizirati pa bi morali tudi človeške ekipe, ki bi spremljale, kaj je res in kaj zlagano. In bolje urediti regulacijo političnih kampanj.

Mogoče sem res izumil splet, toda vsi ste ga pomagali povzdigniti v to, kar je danes. Zdaj moramo vsi skupaj zgraditi splet, kakršnega hočemo. Za vse.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja