Splača se preizkusiti brskalnik Vivaldi
Matjaž Ropret 10. februarja 2017 ob 18:14

Verjetno se kdo še spomni brskalnik Opera. Nekateri ga celo še uporabljajo, saj mu navsezadnje tudi statistika obiska za Tehnozvezdje kaže približno enoodstotni delež. Toda ekipa, ki se je nekoč trudila, da je bil to brskalnik z največ možnostmi in inovacijami, je že pred časom odšla, še preden so Norvežani nove lastnike našli na Kitajskem, in se posvetila novemu projektu. Tako je nastal brskalnik Vivaldi, ki je zdaj pri različici 1.7, s katero je dobil precej novih funkcionalnosti. Res se ga splača preizkusiti, najlažje ga opišem kot Chrome z veliko dodatki.

Plošče na levi so ena od edinstvenih lastnosti brskalnika Vivaldi.

Poanta Vivaldija je v tem, da omogoča marsikaj, česar ostali brskalniki ne. Temelji sicer na isti osnovi kot Chrome, torej pogonu Chromium, kar med drugim pomeni, da delujejo vsi vtičniki za Chrome in da enako prebavi kvalificirana digitalna potrdila (za e-davke in banke). Med edinstvenimi lastnostmi pa so »plošče« na levi strani (mogoče jih je tudi skriti), združevanje zavihkov, možnost zajemanja posnetkov zaslona neposredno iz brskalnika, ustvarjanje zapiskov, bližnjične tipke, precejšnja možnost prilagajanja izgleda in še kaj. Zajemanje posnetkov odprtih strani je novost v različici 1.7 in omogoča, da uporabnik v datoteko ali odložišče dobi določen del strani ali pa celotno stran, tudi vse tisto, česar v samem brskalniku trenutno ne vidi.

Kot je tudi zajemanje posnetkov zaslona.

Možno je z enim klikom utišati posamezen zavihek, ki predvaja zvok, lahko pa s kombinacijo tipk, ki jo uporabnik določi sam, vse zavihke hkrati. V ploščah na levi strani so zaznamki, prenosi, zapiski, možno pa je dodajati še svoje gradnike. Tako si recimo lahko uporabnik doda twitter in druga družabna omrežja in ko klikne na njegovo ikono se v ozkem pasu odpre ta stran, kot aplikacija na telefonu, in je vedno mogoče poškiliti, če je kaj novega, brez da bi zapustil trenutni zavihek. K zapiskom si je mogoče dodajati spletne naslove in posnetke zaslona. Skratka, Vivaldi ponuja kopico možnosti, ki jih novinec v njem odkriva več dni. Za zdaj nisem odkril kakšne nezdružljivosti ali hroščatosti, tako da mi Vivaldi zlahka nadomesti Chrome, ki je bil v zadnjem času moj (in po vseh statistikah tudi vobče) glavni brskalnik. Podobna je tudi poraba pomnilnika in baterije na prenosniku.

Projekt Vivaldi je, tako kot Opero, ustanovil Jon von Tetzchner. Ni bil namreč zadovoljen, v kakšno smer je šlo njegovo prejšnje podjetje in njegov brskalnik, zato se je odločil poskusiti ponovno. Takole je odgovoril na moje vprašanje, zakaj se je odločil sploviti še en brskalnik in kaj ostalim manjka:

Jon von Tetzchner

Drugod je opazen velik trend poenostavljanja. Opera se je iz brskalnika z ogromno možnostmi prelevila v skoraj povsem slečenega. Firefox je izgubil funkcionalnosti in Chrome, Edge ter Safari so vsi brez vtičnikov precej omejeni. Sam pa razmišljam drugače. Spletni brskalnik je najbolj uporabljan program, z njim vsak dan preživimo ure in vsak od uporabnikov ima različne zahteve, zato je edino logično, da se brskalnik prilagaja tem zahtevam. Ponuja kopico funkcionalnosti, vendar jih uporabniku niti ni treba poznati. Lahko jih spoznava počasi in odkriva njihovo uporabnost.

Odločitev za Chromium  oz. jedro Webkit je trenutno najbolj logična. Vseeno pa von Tetzchner pozdravlja konkurenco med brskalniškimi pogoni. In je prepričan, da je mogoče razviti še kakšnega novega, čeprav ta naloga še zdaleč ni lahka. Manjša izbira glede jedrne kode in Microsoftova opustitev Internet Explorerja je pripomogla tudi k večji združljivosti spletnih strani in brskalnikov. Prvi mož projekta Vivaldi je bil v preteklosti dokaj kritičen glede tega, kar je v brskalnikih počel gigant iz Redmonda. Zdaj po njegovem mnenju večino nezdružljivosti povzroča prepoznavanje brskalnikov na spletnih straneh in poskus prilagajanja temu.

Vivaldi za zdaj obstaja za namizje, na voljo so različice za operacijske sisteme Windows (32- in 64-bitna), MacOS in Linux (32- in 64- bitna DEB in RPM). Mobilni brskalnik ima razvojna ekipa še v delu, pri tem pa se osredotoča predvsem na Android. Podpreti sicer želijo tudi iOS, vendar je tam zaradi znanih Applovih omejitev težje ponuditi brskalnik, ki bi bil po hitrosti res konkurenčen Safariju.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm

Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani.
Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.

Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja