Matjaž Ropret 11. oktobra 2016 ob 13:00
sonyzdcetrta
Črna tudi je pri takih prizorih na ZD9 res črna.

Prihodnost televizorjev naj bi bila v zaslonih OLED, a se nekateri proizvajalci s tem ne strinjajo. Pravzaprav ta čas velike ekrane z organskimi diodami resno razvija samo LG, Samsung denimo prisega na tehnologijo LCD s kvantnimi pikami, majhnimi kristali, ki lahko, kadar so obsijani z modro svetečo diodo, oddajajo zelo natančno določeno barvo. Sony pa se je iskanja popolne črnine v veliki diagonali in za sprejemljivo ceno lotil še malo drugače.

O tem, da OLED v primerjavi z LCD-ji ponuja preskok glede črnine in zaradi tega kontrastov ter barv, ni dvoma. Je pa pri teh zaslonih svetilnost manjša in proizvodni problemi zaenkrat preprečujejo res velike diagonale – televizorji OLED so večinoma veliki 55 ali kvečjemu 65 palcev – in še vedno zelo dragi, čeprav cene padajo. Proizvajalci zato iščejo cenejše alternative, ki bi se kljub temu dovolj približale idealu. Zraven pa bi omogočale izdelavo velikih televizorjev. Sonyjev letošnji tak poskus je ZD9.sonyzdpeta

Ta model je na voljo v treh velikostih (65, 75 in 100 palcev), v Sloveniji je zaenkrat naprodaj najmanjši za dobrih 5400 evrov. Prvič smo ga prototipno, še kot napoved tehnologije videli januarja na Cesu, septembra na Ifi smo si lahko ogledali končno, malenkost manj impresivno različico. Japonski inženirji so si zamislili, da bi pravo črno lahko dosegli z dovolj gosto posejanimi svetečimi diodami za osvetlitev zaslona. Kar seveda ni nova ideja, prinaša pa dva problema. Razpostaviti diode po zadnji strani je dražje kot ob robovih, in za upravljanje njihovega prižiganja in ugašanja je treba zagotoviti zmogljiv procesor in algoritme. Pa še debelina televizorja trpi na ta račun. Kljub preprekam obstajajo televizorji s t. i. lokalnim zatemnjevanjem, ki pa seveda ni za vsako točko na zaslonu posebej. Sony je obljubljal tisoč »območij« in jih nazadnje udejanjil približno 700. V ZD9 pa vgradil za 40 odstotkov zmogljivejši slikovni procesor kot v serijo XD.

sonyzdtretja
Zaradi zasnove zaslona se Sonyjev novinec ne more pohvaliti s tankostjo.

Poleg naprednejše osvetlitve so v Sonyju tokrat vzeli zaslon z matriko VA, namesto najbolj pogosto uporabljane IPS. Ekrani VA dosegajo bistveno večje kontraste in bolj žive barve, a so zaradi tega vidni koti slabši, barve pa ne povsem pravilne. Nekateri zasloni VA imajo še slabše odzivne čase, a določenim proizvajalcem uspe to težavo odpraviti.
Po ogledu Sonyjevega novinca na Ifi in še v salonu uvoznika lahko potrdim, da dejansko prikazuje črno črno. Tudi pri nočnih motivih, kjer je bilo pol ali več zaslona črnega, drugod pa so bile razsvetljene stavbe, in podobnih, se je ZD9 izkazal. Črnina je bila skoraj oledovska in ni bilo razlivanja svetlobe iz svetlejših delov motiva (t. i. backlight bleeding). Barve so nedvomno žive, je pa to težko ocenjevati v osvetljenem salonu. Poleg tega težko ocenim, kakšna je primerjava s televizorji s tehnologijo kvantnih pik ali OLED-i. Pri slednjih imam občutek, da slika še vedno nekako drugače zasije, kot bi izstopila z zaslona v prostor.

Novi sony seveda podpira HDR po večini standardov in pri tovrstni sliki izkazuje res velik dinamični razpon. Od črnih do svetlih predelov, vse je lepo osvetljeno in z veliko detajli. Temu se sicer približajo tudi kakšni pol cenejši televizorji, ki pa mogoče nimajo tako izrazite črne. ZD9 se dobro drži tudi pri ostrini in detajlih, slika ne postane izumetničena niti pri najvišjih nastavitvah ostrine, le pri kakšnih prehodih je mogoče zaznati rahle težave v obdelovanju slike.

Med televizorji LCD je Sonyjev ZD9 v vrhu glede kakovosti prikaza. Ali je vreden svoje cene, pa je drugo vprašanje. Sonyjevi predstavniki sami priznavajo, da bo ta model verjetno služil predvsem za prodajanje drugih, cenejših, a ne dosti slabših. Zasloni LCD so namreč postali tako dobri, da danes tudi srednjerazredni televizor zlahka navduši večino gledalcev.

 

Avtor Matjaž Ropret
mm

Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani.
Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.

Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja