Sony Xperia XZ Premium: Foto-video stroj in še kaj zraven
Matjaž Ropret 3. avgusta 2017 ob 12:15

Sony pri Xperiji XZ Premium oglašuje kamero s superpočasnim posnetkom in zaslon 4K HDR. Prvo je fino, drugo vprašljive vrednosti, ampak o tem telefonu lahko pozabiš vse drugo, vedeti je treba zgolj eno. To je foto-video stroj. Trenutno ne obstaja nič njemu podobnega.

Jasno, več telefonov je odličnih v fotografiji in tudi v videu. Mogoče v posameznih vidikih celo boljših od Sonyjevega najnovejšega aduta. Samsung Galaxy S8 je hiter, ima izjemne zmogljivosti za obdelovanje zajetega, kakovostno tipalo in generalno daje odlične rezultate. HTC U11 v sami kvaliteti posnetkov ne zaostaja dosti, ima pa slabšo obdelavo signala s tipala. Apple (iPhone 7 Plus), Huawei (več modelov) in LG (G5 in G6) stavijo na dvooki princip, s čimer pridejo do optične povečave, dodatnih slikovnih informacij ali ultraširokega kota. Sony pa ponuja celoten paket. S sicer samo enim objektivom, a zato skoraj vsako možnostjo, ki si jo je mogoče zamisliti, namensko tipko za sprožilec in za zdaj edinstvenim tipalom z vgrajenim pomnilnikom. Kaj vse to pomeni med vsakdanjo uporabo?

Da je XZ Premium lahko povsem običajna, noro hitra »trotlca«. Pritisneš na sprožilec, da se zažene aplikacija, in skljocaš v samodejnem načinu (superior auto, kjer zadeva sama ugotovi, kakšne so svetlobne razmere in prilagodi nastavitve). Ampak to je podcenjevanje te naprave. Prave zmožnosti prikaže šele v ročnem načinu in pa v tem, kar zmore pri videu. Tam je na voljo omenjena superustavitev in pa 4K z izbiro kodeka, kar je tudi unikatno. Uporabnik se lahko odloči, ali bo posnetke shranjeval v bolj razširjenem zapisu h.264 ali v novejšem h.265 (hevc), ki prinaša za konkretno manjše datoteke, ampak potencialne težave pri predvajanju, saj si je te posnetke težko kje ogledati, še težje pa zmontirati. Kakor koli, za razliko od kakšnega drugega proizvajalca (Huaweija denimo, ki forsira h.265), Sony daje izbiro!

Pomembni so rezultati, ne samo hitrost ali enostavnost fotkanja, in pri obojem imam mešane občutke. Sonyjeve fotografije so na prvi pogled dobre. Osvetlitev je večinoma pravilna, akoravno konkurenca še vedno bolje obvlada hdr, dinamični razpon kar velik za telefonsko tipalo, barve naravne. Mogoče bi kdo očital anemičnost in nekaj živahnosti ne bi škodilo, mi je pa všeč verna reprezentacija realnosti. Slabše se ta telefon obnese, ko njegove posnetke pogledaš od bliže in primerjaš s konkurenčnimi. A ne vedno. Včasih je preveč agresivnega obdelovanja signala s tipala, finih detajlov manj in šuma več kot pri kakšnem tekmecu, čeprav je Sony znižal število pik na tipalu s 23 na 19 milijonov. Včasih pa je ravno obratno. Zdi se mi, da se to dogaja v določenih razmerah, recimo takrat, ko svetloba ni najboljša, ni pa povsem temno, in se pozna prednost optičnega umirjevalnika v primerjavi s telefoni, ki ga nimajo. Na kratko – fotografije so v redu, napredek v primerjavi s prejšnjimi Sonyjevimi poskusi je opazen, še vedno pa je precej noro, da uspejo iz njegovih tipal več izvleči drugi proizvajalci telefonov. Na tejle povezavi so na ogled posnetki v izvirni ločljivosti.

Bistveno bolj sem navdušen nad videom. Ta izgleda fantastično, najsi bo v 1080p ali 4K. In v obeh primerih je umirjanje prvovrstno, boljše kot pri katerem koli drugem mobilniku. Tudi prehajanje iz sonca v senco in obratno ne povzroča težav in nekaj zuma si je mogoče dopustiti brez pretirane degradacije kvalitete. Superpočasni posnetek pa je sploh nekaj posebnega. Mogoče bo ostal na ravni Applovih živih slik in podobnih fint, ki jih nekajkrat preizkusimo in smo nad njimi navdušeni, nakar nanje hitro pozabimo. Ampak učinki so fantastični. Tisto, kar se prej in potem premika hitro, se za približno štiri sekunde skoraj povsem ustavi, da se vidi vsak še najmanjši premik. Teh nekaj sekund na končnem videu je v resnici dobra desetinka. Toliko bi vse skupaj trajalo na videu z običajno hitrostjo.

Za upočasnitev uporabnik pritisne na ikono, ki se prikaže med snemanjem videa, in takrat telefon vnese ta izsek. Možno je postopek tudi večkrat ponoviti in tako imeti video z več upočasnitvami. V vsakem primeru pa se zadeva zapiše v upočasnjenem načinu. Ne kot pri kakšnem drugem telefonu (denimo iPhonu), kjer je video posnet z več sličicami na sekundo, a ga je mogoče prikazati tako z običajno hitrostjo (25 oz. 30 fps), kot v namenskem programu za montažo zadevo upočasniti. Kakovost teh posnetkov ni spektakularna. Ločljivost sicer je HD, vendar je kompresija precejšnja. Toda učinek je osupljiv in zagotovo uporaben za marsikakšen produktni, promocijski, turističen ali drug video. Fotoaparati, kot je prav tako Sonjev RX 100 (IV oz. V) zmorejo superpočasni posnetek snemati tudi dlje in pri višji razločljivosti, toda ne na tako enostaven način kot XZ Premium.

Težava pri vsem skupaj so (spet!) Sonyjevi izbirniki. Že res, da je prisotna fizična tipka za sprožilec, to japonskemu proizvajalcu štejem v dobro. Aplikacijo pa bi res lahko posodobili in poenostavili. Pri izbiri med fotografiranjem, snemanjem videa ali dodatnimi načini je treba klikati enega za drugim, da dosežeš vrhnjega. Ne premikajo se kot v Applovem uporabniškem vmesniku. Do videa 4K lahko prideš samo z izbiro namenskega načina 4K, v nastavitvah za običajen video je najvišja možnost Full HD. Mogoče zato, ker je kot dodatna ikona tam superupočasnitev, ampak takrat telefon tako ali tako preklopi na 720p, tako da ne bi bilo razlike, če bi imel nastavljeno razločljivost 4K.

Sonyjev svetleči, ogledalni, pa začuda niti ne pretirano drseči Premium mi je na nek čuden način všeč, kljub temu da nisem ljubitelj velikih in težkih, vrh vsega pa še oglatih telefonov. Japonsko podjetje že leta vztraja pri podobnem dizajnu, ki se, to je treba priznati, res razlikuje od vse ostale dolgočasnosti, ni ta oblikovalski prijem čisto v skladu s tem, kar se trudijo izvesti nekateri drugi proizvajalci. Robov okrog zaslona je precej na vseh straneh, s tem bi se lahko malo bolj potrudili, nenazadnje bi bil lahko vsaj zaslon večji od slabi petih palcev in pol. Bi 4K prišel bolj do izraza.

Vsebine 4K je mogoče gledati na Amazonu.

Ah, 4K. Ločljivost zaslona je večina časa čisto običajnih 1080p (Full HD), samo kadar je izvor slike z več pikami, telefon preklopi na bolj oster prikaz. Poleg svojih, s tem telefonom posnetih videov, sem si ogledoval še posnetke z Youtuba in serije z Amazon Prime Video. Netflix za zdaj ni prilagojen za ta zaslon, lahko pa tudi je, ampak tega ne pove. Glede ločljivosti še lahko kaj rečem, kako je s z visokim dinamičnim razponom (HDR) pa težko, ker je nemogoče vedeti, ali ga vir prinaša ali ne. V glavnem – bolj kot sem gledal The Grand Tour, youtuberja Marquesa in ostalo vsebino UHD in preklapljal nazaj na Full HD in spet v UHD, manj razlik sem videl. Mogoče moje oči niso najbolj merodajne, toda na taki velikosti zaslona dejansko ne vidim omembe vrednega napredka iz 1080 v 2160p. Slika je v obeh primerih odlična in več kot zadostna za tako majhen LCD. Če bi bil zaslon Amoled z matriko pentile, kjer je za eno od barv pol manj pik kot za drugi dve, bi se verjetno opazile razlike. Ker se jih vidi že med 1080 in 1440p. Toda pri LCD-ju je vse skupaj bolj marketinška poteza kot kaj drugega. Demonstracija tehnološkega napredka. Lahko pa ekran pohvalim glede barv in kontrastov, pa tudi zunanje vidljivosti. Ni na ravni živahnosti AMOLED-ov, je pa zelo dober.

In Youtubu.

V ostalih pogledih je Sony tokrat pravzaprav izdelal telefon, ki se lahko kosa skoraj z vsakim. In česa takega že dolgo nisem mogel trditi za mobilnik te znamke. Procesor je najzmogljivejši, kar jih obstaja. Združen z modemom za gigabitni LTE, torej najhitrejše prenose podatkov v mobilnih omrežjih, ki so v Sloveniji zaenkrat na ravni operaterskih testiranj. Prepoznava prstnih odtisov je vgrajena v stransko tipko za vklop in izklop, kar je veliko prikladnejša pozicija od bralnika na zadnji strani telefona, in deluje odlično. Malo moti, da je treba tipko dejansko pritisniti, ampak odčitavanje je potem hipno. Večjih problemov ni niti takrat, ko je telefon na mizi, je pa mogoče treba malo prilagoditi pozicijo prsta, ker je bralnik pač podolgovat in ozek.

To je tudi telefon za glasbene užitkarje, saj ima dokaj kakovostna stereo zvočnika in tudi skozi izhod za slušalke (ta seveda ostaja!) Sonyji že tradicionalno oddajajo odličen zvok. Reč podpira bluetooth 5.0, satelitsko pozicioniranje z evropskim sistemom Galileo, hitro polnjenje in tudi baterija je kar vzdržljiva, nekje na ravni Galaxyja S8 ali Huaweija P10. In čeprav ni povsem vodotesen, je vsaj odporen na škropljenje in podobno. Pa tudi androidno hitrost je Sony precej izboljšal. Nadgradnje so kar promptne, različice 7.1 še nimajo vsi vrhunski mobilniki. Prav tako ne dokaj minimalistične preobleke. Programska oprema je všečna in odzivna, moti samo preobilica prednaloženih, pretežno neuporabnih aplikacij.

Kakovost fotografij še ni čisto na nivoju, ki bi si je od vodilnega proizvajalca tipal želel in tudi pričakoval. Ni pa več tako nerazumljivo povprečna, kot je bila še do nedavnega. In v večini ostalih vidikov fotografske in videografske izkušnje XZ Premium nadvlada večino trenutno dosegljivih telefonov. V ostalem pa me zmotita le velikost in masa, čeprav bi se ju verjetno navadil. Za najnovejšo tehnologijo je mogoče treba tudi kaj žrtvovati. Še najbolj pa me veseli, da je Sony končno izkoristil nekaj svojega potenciala, uspel sestaviti na enem področju izstopajoč, pa hkrati koherenten telefon in mu postaviti še kar razumno ceno. Mogoče upanje za to znamko le še ni izgubljeno. Pa tudi ne za nekaj drugačnosti in raznovrstnosti.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
1 komentar
  • Vprašanje ali se splača tak telefon kupiti v Sloveniji. Karkoli se na TopTime odnese na popravilo, odideš praznik rok, ali pa ti ponudijo telefon, ki bi ga sicer dobil v prašku (v tujini). Najprej naj zagotovijo zadostno število nadomestnih telefonov, za kupce premijskega razreda aparatov, ki so v garancijskem popravilu. Kako je s Sony servisom v tujini sicer nisem seznanjen…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja