Sony Xperia XA2: V redu izbira, v spominu pa nam ne bo ostala
Matjaž Ropret 10. aprila 2018 ob 10:22

Od vseh poceni telefonov, ki sem jih testiral v prvih treh mesecih leta 2018, si resen opis zasluži samo Sonyjeva Xperia XA2. Pa še ta pretežno zato, ker smo od japonskega proizvajalca po dolgem času deležni nečesa cenovno dostopnega brez večjih pomanjkljivosti. Huaweijev P smart je čisto kvalitetno izdelan in soliden za uporabo, ampak že stotič prepakiran isti izdelek z novim imenom. OK, v nekaterih podrobnostih je izboljšan v primerjavi s P10 Lite in Honor 8 Lite in ima zaslon v skladu z novim trendom, ampak v osnovi je enak. In niti v sanjah ni vreden več kot 250 evrov. Alcatel 5 pa bi bil lahko zanimiv za največ 199 evrov (priporočena cena naj bi bila sicer za kakšnega deseta višja), ampak se ga v Sloveniji za zdaj ne dobi, tako je vsaj za zdaj brezpredmetno izgubljati preveč časa z njim.

XA2, torej. Predhodnica je bila prijetno ozka in nasploh simpatična, imela pa je nekaj težko spregledljivih hib, med drugim ni premogla prepoznave prstnih odtisov, kar je bila že lani nujna lastnost, letos pa si sploh ne moremo več predstavljati androidnega mobilnika brez tega (v jabolčni sferi je rahlo drugače). Novi fon, ki je cenovno ravno nekje na zgornjem robu spodnjega razreda ali na spodnjem robu srednjega razreda, je na zunaj kar precej drugačen. Sony je malo zmanjšal oglatost, XA2 je kot zelo sploščen sodček, kar je po svoje zanimivo, saj česa drugega podobnega v trgovinah trenutno ni. Edino spodnji in zgornji zaključek s mogoče malo preveč poenostavili, kot bi dali dva ravna čepa in si rekli, to smo opravili. Dalo bi se doseči večno skladnost. Kakor koli, v roki telefon daje kakovosten občutek, je pa debelejši, kot smo mogoče dandanes navajeni. Velik ni, zato pa čokat.  Všeč mi je aluminijasto ohišje, ki ne drsi pretirano, kot sem v zadnjem času na žalost ugotavljal za vse »premijske« Xperie in se znova potrjuje pri novi XZ2.

Čitalnik prstnih odtisov tokrat je prisoten, prvič pri Xperiah zadaj. Stranska postavitev se očitno ni prijela, posnemanje drugih pa ne prinaša nobenega tveganja. In kombinacija pozicije ter hitrosti je v redu. Sonyjeva posebnost med zunanjimi lastnostmi ostaja tipka za fotoaparat, kar mi je že od nekdaj všeč. Mi je pa tokrat ni uspelo prepričat, da bi me ob zaklenjenem zaslonu neposredno spustila v fotoaparat. Najprej je bilo treba »vključiti« zaslon šele nato (konkretno) pritisniti na to tipko sprožilca. Pri zunanjih lastnostih je morda še največje razočaranje format zaslona. Kot eden redkih letošnjih telefonov ima še razmerje 16:9 in več brade ter čela, kot bi si želeli. Manj od prejšnjih Xperij, ampak še vedno rahlo preveč.

Vseeno pa je zaslon (5,2 palca) velik korak naprej. Če je XA1 imela ločljivost 720p, smo tokrat le dočakali polno visoko ločljivost pri Sonyjevem fonu nižjega razreda. In čeravno to ni vrhunski zaslon, je lep, z ustreznimi nastavitvami tudi kar barvno živahen in solidno viden na soncu. Se pa ne ponaša s kakšnimi oznakami HDR ali čem podobnim, še vedno govorimo o LCD-ju za telefon nižjega cenovnega razreda. Žal ga niso pospremili s stereo zvočnikoma, ampak samo enim na spodnji strani. Saj je v redu, ampak smo tudi v cenejših Sonyjih že slišali boljše. Vsaj izhod za slušalke je ostal, XZ2 ga nima več.

Vsaj v prospektu bi lahko iz razrednega povprečja najbolj izstopal fotoaparat. Nima kakšnih dvojnih objektivov, smo pa ta sistem s 23 milijoni točk na začetku videvali v najdražjih Sonyjevih telefonih. Zagotovo je med boljšimi, ki se jih da dobiti za tako ceno, ni pa brez napak. Stvar je v tem, da kadar posnetek »uspe«, je lahko povsem primerljiv s tem, kar dajo od sebe najboljši. Podrobna primerjava bi mogoče razkrila kakšen detajl manj, malce drugačno barvno pravilnost, omejeno dinamiko, ampak kaj dosti ne manjka. Še posebej, če ne boš vsake fotografije povečeval(a) do najmanjših podrobnosti, se ti bodo zdele povsem enake kot na bistveno dražjih Galaxyjih S, če odmisliš bistveno barvitejši zaslon teh mobilnikov. Na žalost pa je včasih treba dvakrat ali trikrat poskusiti, da Xperia zajame tak posnetek, kot ga je sposobna. Samodejne nastavitve zlahka zgrešijo in motiv je pretemen ali kako drugače zgrešen. Sprednji fotoaparat ni nič posebnega. Svoje opravlja in za Instagram bo najbrž v redu, za resne »printe« pa zagotovo ne.

Podobna zgodba kot pri glavnem fotoaparatu je tudi pri videu. Ni slabo, tudi 4K snema ta fon, česar mnogi v istem cenovnem razredu še vedno ne zmorejo, se pa opazijo pretirani kontrasti, ki naj bi zakrili kakšno drugo hibo. Kot je pomanjkanje finih detajlov in slabša dinamika. To tipalo ima resda veliko megapik, a so te pika majhne, pa tudi obdelava signala z njih s povprečnim procesorjem ne more biti vrhunska.

Fotoaparat, kadar mu uspe z nastavitvami, ni napačen.

Manjše razočaranje pri tej Xperii je baterija. Kombinacija njene kapacitete in procesorja Snapdragon 630 je obetala več, kot smo nazadnje dobili. Namreč povsem standarden dan in pol vzdržljivosti z enim polnjenjem, pričakoval sem dvodnevno zabavo brez iskanja polnilnika. Na voljo je hitro polnjenje in že lanska XA1 je imela priključek USB-C, XA2 dodaja še bluetooth 5 iz arzenala novih tehnologij.

Sonyjev Android je še vedno drugačen od Googlovega, a v osnovi kar podoben. Skoraj tako, da se človek vpraša, v čem je sploh dobrobit spreminjanja barv in ikon. Lepa poteza je, da uporabnik zdaj za nekatere dodatne aplikacije sam izbere, ali jih bo namestil ali ne. Prej je Sony nasmetil telefon s kakšnimi dvajsetimi programčki, zdaj je tega precej manj. Je pa med tiste, ki so brez vprašanj nameščene, zašel AVG Antivirus, ki je res nadležen. Najbolje ga je v nastavitvah preprosto onemogočiti, da je mir pred njim.

Ob predstavitvi se je Xperia XA2 zdela kot poceni telefon, ki bi znala dokaj dobro obvladati vse glavne aspekte, ki jih moderna naprava te vrste mora obvladati. In točno to smo pretežno tudi dobili. Za odtenek slabše od obljub na papirju in brez kakršnih koli novosti, toda dovolj koherentno in solidno, da se lahko kosa s Huaweijivimi modeli Lite in ostalimi prvaki spodnjega razreda. Je zelo soliden telefon, težko pa bi rekel, da si ga bomo čez nekaj mesecev po čem zapomnili, in s svojim netrendovskim zaslonom bo kmalu še bolj iz mode, kot je že zdaj. Seveda pa bo uspeh odvisen od cene in marketinga, kjer pa nisem več posebej optimističen.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja