Sony RX0: Agent za posebne misije
Matjaž Ropret 12. januarja 2018 ob 08:25

»Kako se primerja z Gopro?« je bilo prvo in najpogostejše vprašanje med preizkušanjem Sonyjeve foto-video kocke RX0. Odgovor: »Se ne, primerjava sploh ni smiselna, ker to ni akcijska kamera.« Kaj potem je? Na to vprašanje pravzaprav ni enostavnega odgovora. Imam pa po pogovoru s Sonyjevimi predstavniki in igranju z novostjo malo boljšo predstavo.

Poenostavljeno rečeno je RX0 napravica za posebne naloge in projekte. Izgleda res malo podobno kot Gorprojev Hero Session, vendar je namenjena nečemu povsem drugemu in tudi zasnova se zelo, zelo razlikuje. V jedru je za tako majhen snemalnik dokaj veliko, enopalčno tipalo, ki so ga združili z objektivom s fiksno goriščnico 24 mm (preračunano v 35-mm format) in nespremenljivo zaslonko f/4. Ločljivost tipala je v osnovi blizu 21 milijonom točk, a je izkoriščenih dobrih 15 milijonov. Objektiv očitno ne pokrije celotne površine. Reč je zatesnjena in odporna tako na vodo kot na udarce. Za delo na terenu, mogoče pa tudi za neprevidne uporabnike v studiu. Umirjanja slike ni, ker pa izdelka res ne pozicionirajo kot akcijske kamere, to ni večja težava. Tudi sam sem ugotovil, da je najbolj smiselno postaviti to na stojalo oz. stojala, ker tudi ni pravega pomena v samo enem RX0, temveč v razpostavitvi večih ne »setu«.

Tu se najbrž že vidi, kam grem z vsem skupaj. Res je aparat majhen in lahek in gre v vsak žep. Ampak skoraj enako gre tudi RX100 (kateri koli, glede na cene pa priporočam štirico), ki je precej bolj uporaben in smiseln kot vsakdanji fotografski spremljevalec. Pa tudi za snemanje videa. Slika z njega je kljub podobnemu tipalu boljša, na voljo je več nastavitev, večji in svetlejši zaslon, elektronsko iskalo in zum. Pa še obdelava signala in samo delovanja sta hitrejša. Ničlo vidim kot dokaj ugoden, čeravno z dobrimi 700 evri ni poceni, enostaven in robusten način, kako za snemanje nekega kadra v enotno skupino povezati več kamer. Še posebej za kakšne posebne učinke, denimo stop-motion ali kaj drugega.

RX0 namreč podpira superpočasni posnetek, do 960 sličic na sekundo, enako kot omenjeni RX100 ali novejši Sonyjevi telefoni. Sicer pri nižji ločljivosti in s slabšo občutljivostjo (slika je opazno temnejša), a vendarle. Ker ima izjemno hiter zaklop in tipalo z vgrajenim pomnilnikom (angl. stacked sensor), lahko do 1/32000 s »prebere« hitro premikajoč se motiv brez popačenja. Pri klasičnih zaklopih namreč aparat ne dobi vseh informacij s tipala naenkrat in vmes se lahko nekaj že premakne, zato je na posnetku ukrivljeno. Poleg tega aparat omogoča fotografiranje z do 16 posnetki na sekundo. Pri videu pa zajemanje s profilom S-Log2 gamma, kar pomeni, da lahko ustvarjalci naknadno določijo pravilne barve – v osnovi posnetek izgleda »spran«, skoraj brez barv. A ima zato malo šuma in kasneje ni težav s kalibracijo. Sama kamera snema zgolj v Full HD, medtem ko je 4K (nestisnjen) na voljo samo, kadar je priključena na zunanji snemalnik. Verjetno zaradi omejitev procesorja in hlajenja v tej mali kocki.

Profesionalni uporabniki bodo zdaj lahko dokupili tudi dodatno napravo za upravljanje RX0 z računalnikom. Že med mojim testiranjem pa se je izkazalo, da je daleč najprimerneje to reč uporabljati v navezi s pametnim telefonom. Takrat ima fotograf oz. snemalec na voljo velik in svetel zaslon, pa tudi pregledne in smiselne komande, četudi katera od tistih, ki so na samem aparatu manjka. Toda uporabniški vmesnik na njem je konfuzen, vsaj še kakšna tipka bi bila dobrodošla, zdaj nekatere opravljajo preveč funkcij. Zaslon pa je majhen in predvsem na soncu precej slabo viden. Kadar sem se opiral nanj, sem imel tudi težave z ostrenjem, za precej posnetkov se je izkazalo, da so neuporabni. S povezanim telefonom v drugi roki je bilo bolje. Povezovanje sicer ni čisto enostavno, še najbolj zato, ker aparat na zaslončku prikaže kodo qr, to je treba prebrati znotraj aplikacije, telefoni pa imajo težave z ostrenjem na zaslon. Ampak, ko vse skupaj enkrat steče, deluje brez težav.

Kakovost posnetkov se mi zdi nekje vmes med običajnimi žepnimi fotoaparati ali telefoni in Sonyjevimi naprednejšimi RX-i. Tipalo je res v osnovi podobno ali enako, ampak objektiv po mojih izkušnjah ni enako oster, zato se nekaj podrobnosti izgublja. Tudi nekaj popačenja ima, kar je pri 24 mm logično in pričakovano. Pri videu so pomanjkljivosti manj opazne kot pri fotografiranju, rezultati so dobri. In učinki z upočasnitvijo dodajo drugo dimenzijo.

Za osebno, tudi kakšno vlogersko in podobno uporabo, RX0 ne bi bil prva možnost, na katero bi pomislil. Kdor pa ve, kako bi ga oz. bi jih lahko izkoristil med snemanjem oglasov, predstavitvenih ali glasbenih spotov, filmov in še marsičesa, pa lahko s tem dobi kar prijetno in priročno orodje.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja