Slabe navade pri pošiljanju pošte
Marjan Kodelja 10. julija 2017 ob 05:37

Elektronska pošta je z nami že dolgo časa, pa me še vedno preseneti, kako nekateri ne razumejo, da vsega, kar mi pošljejo, ne sprejmem kot čisto zlato. Pa ne govorim o neželenih sporočilih in spletnih potegavščinah.

Nimamo vsi poslovnega predala na Gmailu in nimamo ogromno prostora za prejeta sporočila. Po nekem čudežu vsi mislijo, da podjetja nimajo več svojih poštnih strežnikov in da ne omejujejo velikosti poštnega predela. Pošiljajo sporočila s pripetimi smešnimi fotografijami ali celo videoposnetki, jaz pa bentim, ker moram redno sporočila brisati, da se predal ne napolni, kajti potem tudi res pomembnih sporočil ne dobim. Vsem, ki to počnejo, naj izdam skrivnost. So strani, kjer so te »zabavne stvari«, vsak jih lahko najde, če jih hoče. Nisi frajer, če pošlješ posnetek, ki ga tako in tako že vsi leta poznajo. Poleg tega obstaja primernejši kanal za objavljanje tovrstnih stvari. Imenuje se Facebook.

Nekaterim pošiljateljem poštnih sporočil se zdi pomembno, da so njihova sporočila videti kot mavrica. Besede v različnih, čim bolj neobičajnih pisavah, velikostih in barvah ter, ne smemo pozabiti, celo sporočilo mora imeti čim bolj načičkano ozadje. Vem, da mislijo, da me bo zato sporočilo bolj zanimalo. A me ne in me tudi nikoli ne bo. Sploh ga ne pogledam, ker se v moji glavi takoj vključi filter za neželeno pošto.

Poštno sporočilo je relikt preteklosti. Mora biti enostavno. Nikakršne potrebe ni, da je spodaj med morebitnim podpisom logotip, dodatni grafični elementi, pa tudi naslov pošte ne. Če sem sporočilo prejel, vem, kakšen je naslov pošiljatelja. Piše v glavi sporočila.

Ko pošiljatelj pošilja sporočilo več prejemnikom hkrati, ki se med seboj ne poznajo, pričakujem, da njihove naslove vpiše v polje BBC. Prijazno do prejemnikov, saj si nihče ne želi, da bi kdor koli po nepotrebnem dobil njihove naslove. Saj tudi sogovorniku na telefonu ne narekujete telefonskih številk ljudi, ki jih boste poklicali na isto temo za njim. Ne spodobi se, da kadar imate zasebno komunikacijo s prijateljem, ostale dodate v polje CC le zato, ker se vam jim ne bo dalo ponoviti, kaj sta se dogovorila. To je podobno, kot če bi vklopili zvočnik na telefonu, da drugi slišijo, kaj se pogovarjata.

Še najbolj pa me moti, da veliko ljudi ne razume, kaj pomeni odgovori vsem. Dobite povabilo na zabavo, vi pa prejemnika nekam pošljete, ker ste z njim sprti. Zakaj morajo to vedeti vsi, ki so tudi dobili povabilo? Dober primer, kaj pomeni tovrstno početje, so čestitke prek Viberja ali sorodnega komunikacijskega omrežja.. Nekdo se spomni, da pošlje čestitko na vse stike v imeniku, in ko mu vsi pošljejo enake želje nazaj, telefon piska do onemoglosti od odgovorov ljudi, ki jih sploh ne pozna.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov za edicije skupine Media24.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar
  • Z napisanim se popolnoma strinjam. Mislim, da potrebujemo tudi e-bonton. Skrbi me le, da bo težka, saj že konvencionalni izginja..

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja