Samsung trdi, da je njegov QLED boljši in za televizorje primernejši kot OLED
Matjaž Ropret 14. februarja 2017 ob 15:40

Boj dveh zaslonskih tehnologij za dnevno sobo se zaostruje, čeprav vse več proizvajalcev za svoje najdražje televizorje prehaja na OLED. Samsung trdi, da je z letošnjim modelnim letom krepko izboljšal svoje zaslone s kvantnimi pikami, ki zato lahko prikažejo »100-odstotni barvni volumen.«

Q9 je letošnji paradni Samsungov televizor.

Pri korejskem proizvajalcu bodo tri najvišje postavljene serije letos imele oznako Q. V vseh teh modelih bodo zasloni s kvantnimi pikami, torej QLED, razlike pa bodo v velikosti in obliki ter nekaterih podrobnostih. Q7 bo na voljo tako v ploski kot v ukrivljeni različici, obe v diagonalah 49, 55 in 65 palcev, ravna pa še v večji 75-palčni diagonali. Q8 bo samo ukrivljen (55, 65, 75), Q9 pa samo raven in velik (65 in 88 palcev), ima pa tudi podporo za HDR2000, ostali dve seriji se ustavita pri HDR1500. Kar pomeni, da je dražji sposoben prikazati vsebino HDR tudi pri najvišji (začasni) svetilnosti dva tisoč nitov. Za primerjavo – zasloni OLED dosežejo največ 800 nitov. Če za hip odmislimo kakovost slike in se osredotočimo še na ostale lastnosti, pri Samsungu poudarjajo novo obliko, ki menda še posebej pride do izraza ob postavitvi televizorja na steno (brez vrzeli oz. zero gap). Na voljo sta tudi dve novi stojali, ki pa sta precej masivni in zaslon znova kar precej odmakneta od stene.

Vsi priključki so v namenski škatlici (One Connect, ki je s televizorjem povezana samo s tankim optičnim kablom. Platforma Smart TV (operacijski sistem Tizen) je ostala pretežno enaka, bo pa v aplikaciji za telefone Smart View na voljo vse tisto, kar je na televizorju. Kar pomeni, da bo mogoče vse upravljati z malega zaslona. To je v redu, ker daljinski upravljalnik prav tako ostaja brez tipk. Omogoča sicer upravljanje s kretnjami in glasom, kar pa se po naših izkušnjah v praksi ne obnese najbolje. Pri zmožnostih HDR so podprli še standard, ki se opira na dinamične metapodatke, kar pomeni, da lahko snovalci za vsak del slike opišejo, kako bi moral biti prikazan. Koliko je in bo v bližnji prihodnosti takih vsebin, pa je že druga tema.

Zaslon s kvatnimi pikami lahko prikaže več podrobnost in bolj žive barve, ob tem, da je precej svetlejši.

Glede tehnologije pa najprej nekaj obnove. Kvantne pike so majhni kristali, premera nekaj nanometrov, ki takrat, kadar so obsijano z modro, oddajajo svetlobo zalo natančne valovne dolžine. Tako lahko oddajajo povsem čisto rdečo, zeleno in modro. Letos so pri Samsungu izpopolnili silicijevo spojino teh kristalov in jih obdali z aluminijastim ovojem. Vse skupaj prispeva, tako pravijo in demonstrirajo, k še bolj pravilnemu prikazu barv in precej večji svetilnosti. V podjetju ne govorijo več o barvnem spektru, ampak o barvnem volumnu (prostornini). Razlika je v tem, da zasloni QLED lahko ohranjajo nasičenih barv tudi pri višjih svetilnostih. Pri zaslonih OLED, s katerimi v Samsungu primerjajo svojo tehnologijo, se takrat, ko slika postane bolj svetla, izgubi precej odtenkov in barve zbledijo. To je pomembno za prikaz HDR, saj ta temelji ravno na višji svetilnosti, ki poveča dinamični razpon – razliko med zelo temnimi in zelo svetlimi deli motivov. Pri tradicionalni sliki bi bili ali temni povsem črni ali svetli popolnoma presvetljeni, pri HDR pa je oboje blizu temu, kar vidimo v naravi. Vendar brez zelo svetlih zaslonov tega učinka ni, prav tako pa ne z izgubljanjem barvnega razpona in pravilnosti pri večji svetilnosti.

Lanski zasloni s kvantnimi pikami so razočarali glede črnine. Letošnji so menda precej izboljšani.

Neposredna primerjava, ki je nismo smeli fotografirati ali posneti je res kazala, da bi lahko bili televizorji QLED v prednosti glede živahnosti barv in podrobnosti, recimo v vzorcih tkanin in podobnem, vendar ne vemo, kakšen je bil drugi zaslon (razen tega, da je bil OLED) in kako sta bila oba nastavljena. Slabost lanskih Samsungovih televizorjev s tehnologijo kvantnih pik, kar so v podjetju tudi priznali, je bil prikaz črne, ki nikoli ni bila zares črna. Letošnja izgleda veliko temnejša, globja (kar velja tudi Sonyjev ZD9 s podobno tehnologijo), še vedno pa glede tega prevlada OLED, saj tam diode takrat ne svetijo, QLED pa še vedno temelji na tehnologiji LCD in s tem osvetlitvi od zadaj ali od strani. Dokler vsaj po enega predstavnika obeh tehnologij konkretno ne preizkusimo, ali ju morda celo postavimo ob bok, se bomo vzdržali sodb o tem, kaj je boljše, naprednejše, bolj primerno za posamezne vrste uporabe.

MU8000 bo glavni model z običajnimi zasloni LCD.

Samsung bo seveda izdeloval še televizorje s konvencionalnimi zasloni LCD. Serije MU7000, MU8000 in MU9000 bodo televizorji 4K višjega cenovnega razreda, tudi s podporo za HDR1000. MU6100, 6200, 6400 in 6500 bo srednji razred, tudi z razločljivostjo 4K, a zagotovo slabšimi črninami in osnovnim HDR-jem ter priključki v samem televizorju (višja serija ima škatlico One Connect). Seriji M5500 in M6300 pa sta na nižjem koncu cenovne lestvice in imata še polno visoko razločljivost (Full HD).

Ob predstavitvi novih televizorjev QLED smo nekaj vprašanj zastavili Nathanu Sheffieldu, ki je v Samsungu med ključnimi ljudmi za televizorje in avdio-video naprave v Evropi.

Nathan Sheffield

Na katere vidike posameznih modelov ljudje najbolj gledajo, ko se odločajo za nakup televizorja?

Ko se odločijo, kje ga bodo imeli in kako velik bo, pridejo na vrsto nekatere ključne lastnosti. Kakovost slike je ali prva ali druga najpomembnejša, potem pa sledijo oblika, pametne funkcionalnosti in ostalo.

Kaj je največji korak naprej pri zaslonih QLED?

S temi zasloni smo razširili barvni spekter, pravilno lahko prikažemo katero koli barvo. Izboljšali smo jedro kvantnih pik in dodali aluminijast premaz, ki svetlobo odbija drugače, kar povišuje svetilnost. Ta je trikrat višja kot pri predhodnih modelih in skupaj s pravilnejšim prikazom barv in večjo barvno prostornino, se pravi zmožnostjo prikaza pravih barv tudi pri večji svetlosti zaslona, to daje tisto prepričljivost glede kakovosti slike. Glavno pri kvantnih pikah je, da so anorganske, torej so obstojne in popolnoma enolične. Tako lahko dosežemo točno tako take barve, kot jih želimo. Pri ostalih vrstah zaslonov obstajajo določene neenakomernosti, zato so pri sliki nedoslednosti, še posebej pri višji svetilnosti. Kvantne pike se z uporabo se ne bodo »obrabile«, njihove lastnosti se ne bodo spremenile, kot pri organskih svetečih diodah, ki počasi izgubljajo svetilnost.

Zakaj v telefonih prisegate na zaslone OLED, v televizorjih pa ne?

Samsung je največji svetovni proizvajalec zaslonov, imamo veliko izkušenj z zasloni OLED. Verjamemo, da so odlična izbira za naprave, ki jih imamo v žepu. Za tiste v dnevni sobi pa je po našem mnenju tehnologija kvantnih pik bistveno primernejša. OLED ima več slabosti. Pri njem je težko nadzorovati, kako natančno diode svetijo in prikazati točno določene odtenke. Niti ne more doseči svetilnosti, ki jo lahko naši zasloni QLED. Zato njegova kakovost slike, še posebej pri vsebinah HDR, ne more biti enako dobra. Telefoni imajo v splošnem tudi krajše življenjske dobe kot televizorji, zato uporabniki ne opazijo degradacije v svetilnosti ali pravilnosti prikaza.

Koliko bodo cene višje glede na lanske modele SUHD?

Cen še nismo objavili, želimo pa novosti ponuditi po konkurenčnih in tudi dostopnih cenah. Seveda je to premijska tehnologija, vendar še vedno ni zunaj dosega večine kupcev.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja