Samsung, Apple in Huawei so se utrdili na prvih treh mestih
Matjaž Ropret 6. februarja 2017 ob 11:05

Tekma za kupce telefonov je postala borba treh proizvajalcev. Štirih, če upoštevamo še kitajski trg. Slovenski trg pa vse bolj odraža podatke o globalni prodaji, kjer so se na vrhu zasidrali Samsung, Apple in Huawei in jih v naslednjih nekaj letih najbrž ne more nihče sklatiti od tam.

Končni podatki velikih analitskih hiš za lansko leto kažejo, da se je norija dokončno umirila. Da je »trg postal zrel«. Zaradi malce presenetljive osemodstotne rasti v zadnjem četrtletju je celotna letna prodaja zrasla za tri odstotke glede na leto 2015. Število pametnih telefonov, ki so našli kupce, se je tako ustavilo na 1,48 milijarde. Torej bo letos preseglo milijardno in pol, če ne bo kakšnega nepričakovanega padca. Na vrhu je suvereno Samsung, fiasko z Galaxyjem Note7 mu je res odnesel nekaj milijonov prodanih (dragih) telefonov, toda še vedno njegove številke za skoraj sto milijonov kosov presegajo drugouvrščeni Apple. Huawei na tretjem mestu bo imel še precej dela, da prehiti ameriško konkurenco, kaj šele korejsko. Čeprav je to njegov cilj v naslednjih štirih do petih letih – v dveh naj bi se prerinil na drugo mesto.

Troboj korejske, ameriške in kitajske znamke se odraža tudi na slovenskem trgu. Ti trije proizvajalci so najbolje zastopani s svojimi modeli tako pri operaterjih, kjer se proda vsaj 90 odstotkov vseh telefonov, kot v prosti prodaji. Tudi v priporočilih se večinoma vrtimo okrog modelov teh treh proizvajalcev (vključno s telefoni Honor, ki spadajo pod Huawei), z občasno omembo kakšnega LG-ja ali Sonyja. Toda prave konkurence vsaj pri operaterjih v resnici ni več, kitajske znamke, ki so zaradi odlične prodaje doma med najboljšimi desetimi tudi na globalni lestvici, v Sloveniji (in večinoma tudi drugod po Evropi) uradno niso prisotne. Vse tisto, kar je v statistiki skrito med »ostale«, čeprav predstavlja več kot četrtino globalne prodaje, pa je raztreščeno na različne prodajalce doma in v tujini, večinoma brez prave poprodajne podpore. Izbire je navidezno veliko, a je je hkrati precej malo in tudi prave raznolikosti ni, ker je velika večina kitajskih telefonov narejena po določenem »muštru«, ki ustreza čim cenejši proizvodnji čim večjih količin. Kar zadnja leta v glavnem pomeni pet- ali petinpolpalčni zaslon in ustrezno kombinacijo čipovja (pri prvem malo slabšega, pri drugem malo zmogljivejšega).

Nekaj zanimivega se seveda najde v podatkih analitskih hiš. Znamki Oppo in Vivo sta se prebili že na četrto in peto mesto, v zadnjem četrtletju pa sta bili na Kitajskem celo številki ena in tri (drugi je bil Huawei). Če bi ju šteli skupaj, ker sta obe del koncerna BBK Electronics, in jima dodali še nekaj milijonov telefonov Oneplusa, katerega lastnik je Oppo, bi bil ta konglomerat zlahka na tretjem mestu. Toda veliko prostora za rast nima več, ker skorajda nima distribucije in poslov z operaterji v Evropi in ZDA. Za razliko od Oppa in Viva jih ima ZTE, ki jima sledi na šestem mestu. Prav zato, ker se njegovi poceni telefoni relativno uspešno prodajajo pri operaterjih po celem svetu. LG je zdrsnil na sedmo mesto, morda ga letos lahko G6 spet malo dvigne, toda moral bo ponuditi nekaj, česar Galaxy S8 in Huawei P10 ne bosta imela, ali pa bo moral spet biti ustrezno cenejši, kar pa bi pomenilo, da bi LG še naprej ustvarjal izgubo v telefonskem oddelku in se bomo znova spraševali, kakšen je sploh njegov motiv za ukvarjanje s tem napravami. Nekdanji povzpetnik Xiaomi še naprej izgublja, v zadnjem času tudi vodilne kadre, in se bo težko še kdaj prebil med prvo peterico. Lenovu preskoka ni prinesla niti pripojitev Motorole, njegovi večinoma povprečni telefoni pač ne vznemirjajo nikogar. Konglomerat TCL z znamkami Alcatel, Palm in po novem tudi Blackberry pa vedno kaže več potenciala, kot mu ga na večini trgov, vključno s slovenskim, uspe realizirati.

Že davno v deseterici ni več Sonyja, ki že leta po previsokih cenah prodaja telefone, ki na papirju obljubljajo več, kot ponudijo v praksi. HTC se bolj ali manj umetno, s starimi denarnimi zalogami in posli, kot je proizvajanje Googlovega Pixla, drži pri življenju. Asus na sejmih predstavlja telefon za telefonom, na trgu pa ga ni nikjer. Podobno Acer. In še veliko je takih proizvajalcev. Microsoft je za zdaj obupal, bolje rečno, Satya Nadella je presekal ustvarjanje izgub z Lumijami. Ne izključujem pa možnosti, da se kdaj dejansko pojavi izmuzljivi Surface phone, če se bodo platforme, kot sta napovedana Windows za Arm in Windows Cloud, ki nastopa v govoricah, izkazale na drugih napravah. Letos bo zanimivo spremljati, kolikšen tržni delež lahko osvoji oživljena znamka Nokia, pod katero telefone zdaj proizvaja podjetje HMD Global. Sicer pa večjih pretresov ne bo, lahko pa bi obetamo vsaj kakšen tehnološki premik. Ampak zaradi tega tudi verjetno še višje cene. Vse skupaj pa bo diktirala trojica Samsung-Apple-Huawei.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja