Rudarili bomo kvečjemu s svojo opremo, ne z računalniki bralcev
Matjaž Ropret 29. septembra 2017 ob 10:00

Prideš na večerjo v restavracijo, ko odhajaš pa ti lakaj zaupa, da je bil račun nocoj nižji, ker so vmes s tvojim avtom opravili par prevozov in s tem nekaj zaslužili. Kakšna bi bila reakcija? Verjetno bolj žolčna, kot ob zadnjih poskusih nekaterih medijev, ki z vtičnikom coinhive za brskalnik Chrome na računalnikih bralcev rudarijo kriptovalute. Če malo bolj pojasnim. Ta vtičnik poskrbi, da računalnik s polno zmogljivostjo izračunava verižne bloke, iz katerih je »sestavljen« ta navidezni denar. Z veliko PC-ji naenkrat lahko upravitelj tega »omrežja« navrta toliko, da pridela nekaj stotinov posamezne valute, kar že pomeni kakšen evro. Vsaj v teoriji.

Do zdaj nisem opazil kaj veliko zgražanja, nekaterim se ta poteza celo zdi zanimiva, neproblematična in del potencialne rešitve finančnih težav spletnih medijev. Toda zgornja analogija, ki jo je na svojem blogu podal John Gruber, se mi zdi dobra. In je približno na istem nivoju, kot odpiranje kuvert in (strojno) branje e-pošte. Nad prvim je vsakdo ogorčen, drugo gre kar nekako skozi brez večjih protestov.

Če odmislim absurdnost izkoriščanja računalnikov s pretežno na glavnem procesorju integriranim grafičnim delom, ki jih verjetno tisoč skupaj ne izračuna toliko kot en sam z resnimi grafičnimi karticami, je taka praksa tudi neverjetno neprijazna do uporabnikov. Takega odnosa si občinstvo enostavno ne zasluži, tudi če klika na članke nizke vrednosti. Očitno nekateri mediji živijo v svojem svetu, kakršen koli odnos z bralci jih ne zanima. Mislijo pa, da si lahko kar prisvojijo hardver, ki je v uporabi za branje njihovih umotvorov. Bralci na spletu res najraje ne bi plačali nič in oglasi so lahko neprijazni in obremenjujejo računalnik, toda ne bolj, kot je to nujno potrebno. Rudarjenje coinov pa ni nič drugega kot nesramno navijanje procesorskega časa na sto odstotkov. Ne samo, da zaradi tega takrat računalnik deluje počasi – če zavihek s člankom ostane odprt. Porablja tudi več energije in zaradi obremenitev se mu skrajšuje življenjska doba. Pa še nepotreben hrup ustvarja. Za vse skupaj bralec po možnosti izve nekje na dnu strani in povrh vsega verjetno niti ne razume, kaj so mu sploh povedali oz. kaj se dogaja.

Bo kdo rekel, v čem so ta obvestila drugačna kot tista o piškotkih. Na piškotke je treba opozoriti vidno, obiskovalec mora to videti takoj, ko pride na stran. Razen, če je piškotke že nekoč potrdil in ima v brskalniku nastavljeno, da se tudi za to izbiro zapiše piškotek. In s tem opozarjamo na zakulisno dogajanje, ki je bolj ali manj nujno za obratovanje strani. Zbiranje statistike obiska (denimo z orodjem Google Analytics) zahteva sledenje uporabnikov s piškotki. Oglaševalci hočejo vedeti, koliko ljudi je videlo njihova obvestila in koliko jih je kliknilo nanje. Če bi se dalo, nič od tega ne bi imel(i) na strani, ampak ne gre. Tako zaradi tega, da vem(o), kaj se dogaja, kot zaradi želja, pričakovanj in zahtev partnerjev, ki omogočajo obstoj Tehnozvezdja. Predvsem pa s tem ne posegamo v delovanje drugih PC-jev. Če bi katera od omenjenih storitev počela kaj takega, bi jo nadomestili z drugo, bolj obzirno.

Medijem ni lahko, treba je iskati nove vire prihodkov, spletno oglaševanje pa je sploh neprijazno do kakršnega koli besedilnega posla. V Sloveniji še toliko bolj. Vseeno pa je nekaj spoštovanja do občinstva pač treba imeti. Najprej z vsebino, nato pa še z vsem ostalim obnašanjem. Tehnozvezdje si ne bo sposojalo tvojega računalnika. Niti se ne bo zatekalo h kakšnim drugim podobno zahrbtnim metodam. Če že bomo rudarili valute, bomo to počeli s svojo opremo. In raje računali na to, da bo čim več podjetij in posameznikov prepoznalo vrednost in kakovost našega dela in nam namenilo oglase ali nas neposredno podprlo z donacijo. Ne pride nam na misel, da bi poskušali zaslužiti nekaj drobiža z dvomljivimi potezami.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja