Matjaž Ropret 25. novembra 2016 ob 11:29

Skoraj popolno modelno prenovo pri Renaultu zaključujeta Scenic in podaljšani Grand Scenic. Še nedavno tega ključna modela znamke, ker so bili enoprostorniki glavna izbira družin in še koga drugega, ki mu ugaja višje sedenje. Zdaj med takimi kupci pa tudi pri družinah primat prevzemajo športni terenci, zato je tudi Scenic doživel rahlo transformacijo. Tehnološko pa je seveda zelo podoben kot megane, talisman in espace. Kar je skupaj z na prvi pogled poštenimi cenami kar dobra popotnica.

Velika kolesa so predvsem za vizualni vtis, a tudi vožnja ni slaba.
Velika kolesa so predvsem za vizualni vtis, a tudi vožnja ni slaba.
Doslej so 20-palčne gume imeli predvsem veliki športni terenci. Seveda veliko širše.
Doslej so 20-palčne gume imeli predvsem veliki športni terenci. Seveda veliko širše.

Enoprostorna oblika se je v zadnjih letih nekoliko izpela in proizvajalci vse bolj pogosto tudi tiste modele, ki še sodijo v to kategorijo, križajo s terenskimi geni. Tako je denimo storil Peugeot s 5008, ki prihaja spomladi, še bolj očitno pa Renault. Najprej z modelom Espace, pionirjem enoprostorskega razreda, in zdaj še Scenicom. Pri tem seveda najbolj izstopajo 20-palčna kolesa, zaradi česar avto daje vtis in tudi dejansko stoji višje, je na pogled bolj terenski. Prej je bila oddaljenost od tal 12 cm, zdaj je 17 cm. Pri gumah je Renault ubral podobno pot kot že pred njim BMW za električni i3. Velik premer in dokaj ozko površino. Gume so namreč širine 195 mm (oznaka je 195/55 R20), kar bi morali precej ugodno vplivati na porabo goriva, pa tudi na vožnjo v snegu. V času, ko vsi proizvajalci silijo v vedno širše gume, saj širine 225 in 235 mm pri velikostih 17, 18 ali celo 19 palcev niso več nič neobičajnega niti pri manjših športnih terencih, je to zanimiva poteza. Odpira pa seveda dve vprašanji. Je vožnja v redu in kakšne bodo cene gum? Za prvo lahko potrdim, da je dejansko udobna in stabilna, velika kolesa zelo lepo požirajo vse luknje in prepreke, nagibanje pa sem zaznal samo enkrat, ko sem verjetno malo prehitro pripeljal v krožno križišče. Cena ene gume, proizvajajo jih Continental, Goodyear in Michelin, se trenutno giblje okrog 140 evrov, kar je menda celo ceneje od 17-palčnih gum za starega Scenica. Do izteka leta pa bodo kupi novega poleg 500 evrov popusta dobili še komplet zimskih gum. Večjih skrbi glede obutve torej ni.

Tehnološko se Scenic naslanja na to, kar smo pri Renaultih videli v zadnjem letu in smo že pohvalili, čeprav so možnosti za izboljšave. Infozabavni sistem je znani R-Link 2 z manjšim (7 palcev) ali večjim (8,7 palcev) zaslonom in vgrajeno navigacijo. Le osnovna paketa opreme, ki ju tako ali tako odsvetujemo, ga nimata. Srednji pakete opreme skupaj s sredinskim prinese tudi zaslon namesto običajnih merilnikov in precej asistenčnih sistemov, denimo opozorilnik pred menjavo voznega pasu, prepoznavo prometnih znakov, sistem za zaznavanje utrujenosti voznika in na žalost ne pretirano uporabno parkirno pomoč. V vseh opremah pa je samodejno zaviranje v sili s prepoznavo peščev, kar je pohvalno. Radarski tempomat je v vsakem primeru doplačljiv, enako kamera za vzvratno vožnjo. V primerjavi z našim testom novejših renaultov zdaj aktivni tempomat deluje do 160 km/h, navzdol pa še vedno ne gre pod 40 km/h, in še naprej lahko občasno reagira ali počasi ali preveč panično, čeprav je avto spredaj dejansko že na drugem pasu. Renault je tudi odpravil težavo s povezovanjem Samsungovih telefonov na sistem R-Link 2. Potniki zadaj imajo od tehnoloških pripomočkov lahko vtičnici USB, v prtljažniku pa so lahko tipke za zlaganje sedežev, da tega ni treba početi ročno. Motoriziranih prtljažnih vrat ni.

Motorizacije je na voljo precej, so pa nekateri šibkejši motorji rezervirani za krajši model, in pri vseh ni na voljo samodejnega menjalnika. Vozil sem močnejša dizla. Za običajni Scenic se mi je 130-konjski, ki je samo v kombinaciji z ročnim menjalnikom, zdel več kot dovolj poskočen. V Grandu pa je 160-konjski s samodejnim menjalnikom ustvarjal podoben vtis, vsekakor zelo dobra potovalna kombinacija, a tudi že s ceno nad 30 tisočaki. Nekakšen malo manjši, bolj okreten Espace.

Osnovni Scenic je zdaj dolg 4,40 m, podaljšani Grand (vedno s sedmimi sedeži) je 23 cm daljši. V krajšem se mi zdi prostor na zadnji klopi (ni več ločenih sedežev!) rahlo utesnjen, za kolena odraslih ga še dodatno jemljejo izdatne mizice, ki so standardne pri bolje opremljenih različicah. V Grandu je prostora nekoliko več, ker je tudi medosna razdalja večja. Podobno je v prtljažniku, kjer sta po litrih oba kar zgledna, manjka pa jima mogoče nekaj dolžine. V Grandu s postavljenima šestim in sedmim sedežem ne ostane veliko prostora za kaj drugega.

Glede opreme se zdi v običajni ponudbi najbolj smiselna izbira paket Intens, zdaj pa verjetno časovno omejena različica Edition One, ki za dodatnega tisočaka prinaša še žaromete LED, masažne sedeže in nekaj drugih dodatkov. Še tisoč evrov dražjo opremo Bose je najbolje preskočiti in k enemu od omenjenih paketov dodati še denimo radarski tempomat, ogrevane sedeže ali kaj drugega. V vsakem primeru je za Granda 1500 evrov doplačila. Cene se začnejo pri 16.290 evrih, cene različic z motorjem in opremo, ki bo res razveseljevala in varovala potnike, pa pri 20.290, kolikor stane bencinski TCE 130 Intens (500 evrov popusta in doplačila za kovinsko barvo se izničita). Dizelski dCi 110 je tisočaka dražji, s samodejnim menjalnikom še tisočaka in pol (se pravi 22.790). Enako stane tudi omenjeni dizelski dCi 130, ki je motorno verjetno najboljša izbira. Za res dobro motoriziranega in opremljenega Scenica bi torej odšteli med 24 in 25 tisoč evri. Z razumnimi cenami glede na konkurenco bi Renault lahko tudi z novo generacijo svojega paradnega modela obdržal zanimanje za enoprostorne avte. Je pa na vidiku nekaj močnih tekmecev iz terenskih voda, kot sta prav tako povsem novi Peugeot 3008 in prihajajoča Škoda Kodiaq.

Cenik – novi Renault Scenic in Grand Scenic

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Sorodno

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja