Različni interesi še vedno otežujejo dokončno slovo roaminga
Matjaž Ropret 2. novembra 2016 ob 08:00

V Bruslju počasi sestavljajo ključne kamenčke v mozaik odprave roaminga, a vse ne gre gladko. Pa tudi ne čisto po željah uporabnikov.

Pred dnevi so ministri dosegli dogovor o veleprodajnih cenah prenosa podatkov, ki pa ga morajo še formalno potrditi, potem pa bo o njem glasoval evropski parlament, ki lahko številke tudi spremeni. V igri sta bila predloga Evropske komisije in slovaškega predsedstva Evropske unije. Nazadnje so ministri sprejeli spremenjeno različico slednjega. Predvideva pa, da bo izhodiščna cena za megabajt, ki jo bodo operaterji lahko od prihodnjega junija naprej zaračunavali eden drugemu, en cent. Kar pomeni nekaj več kot deset evrov na gigabajt. V petih letih, do leta 2021, bi se cena prepolovila (na pol centa za MB oz. pet evrov na GB). V povprečju bi to pomenilo 7,30 evra. Prvotni predlog predsedstva je kot izhodiščno ceno imel deset evrov in pol za gigabajt, 2021 bi ta padla na šest evrov in pol, povprečje pa bi znašalo osem evrov in pol. Komisija je predlagala, da bi cena ves čas ostajala na osmih evrih in pol.

Potrošniške organizacije, združene v Beuc, si prizadevajo za nižje cene, kot so jih predvideli ministri. In glede na to, kako so si evropski poslanci prizadevali za ukinitev dodatnih stroškov mobilnega gostovanja, mogoče lahko računamo nanje, da bodo intervenirali tudi tokrat. Seveda pa ne smemo pozabiti, da imajo operaterji vplivne lobiste. Njihovi interesi so sicer pri tej temi deljeni. Po eni strani si zato, ker naj bi naročniki lahko tudi v tujini porabljali domače količine, ne želijo previsokih veleprodajnih cen. Po drugi strani pa bi radi z roamingom še vedno nekaj zaslužili, zato prenizkih cen »na debelo« tudi nočejo.

Za uporabnike bi višje medoperaterske cene pomenile dražji prenos podatkov zunaj zakupljenih količin in tudi težnje operaterjev po večjem omejevanju dovoljene uporabe storitev v tujini brez doplačil. Obenem pa bi se lahko, če bi bile veleprodajne cene previsoke, ponudniki lahko hitro odločili za podražitve doma, da bi pokrili stroške, če bi naročniki v tujini več viseli na internetu. Ob tem so ministri potrdili še predlog Španije, da bi operaterji lahko v izjemnih primerih, če ne bi mogli pokrivati stroškov, s predhodnim dovoljenjem regulatorja zaračunavali pribitek. Vendar končni znesek, ki bi ga plačal tuji operater, ne bi smel preseči osem evrov in pol na gigabajt, kar pomeni, da bi zadeva v poštev prišla šele od leta 2019 naprej (po prvotnem predlogu komisije bi bila aktualna leta 2020).

Iz vsega skupaj je jasno, da je sistem obračunavanja storitev mobilne telefonije še vedno precej zapleten in da so tudi ukinitev roaminga, na kar smo že večkrat opozorili, v Bruslju izvedli nedomišljeno.

Avtor Matjaž Ropret
mm

Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od leta 2009 do letošnje jeseni urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani.
Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.

Matjaž Ropret - prispevki
2 komentarja
  • Kaj to pomeni? Da bomo morali vseeno plačevati mobilne podatke v tujini, tudi če imamo zakupljene količine?

    • Zadnji predlog komisije je bil tak, da bi operaterji lahko sami določali, kdo v tujini podatke prenaša pravilno in kdo ne. Možno je še vse, da bomo lahko zakupljene količine prosto uporabljali v tujini ali da bomo imeli omejitve. Zgornje cene pa bodo v vsakem primeru prišle v poštev pri presežnih količinah. Nižje, kot bodo veleprodajne, težje bodo operaterje drago zaračunavali prenos podatkov naročnikom.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja